Naskok na slovaško trdnjavo je velik izziv

McHenry – Zaradi dolgega bivanja na vrhu hriba, med katerim se je vse vrtelo okoli treninga, priprav in počitka, so slalomisti kajpak kot sestradani volkovi čakali začetek 36. SP. A peterica Slovencev, ki se bo na vodo podala šele danes, priznava, da ima dan več čakanja svoje prednosti. Z ogledom včerajšnjih kvalifikacij so dobili tudi sliko vseh pasti na progi.

Dvojec Luka Božič-Sašo Taljat ter kajakašice Urša Kragelj, Eva Terčelj in Ajda Novak sicer resda dva dni niso mogli opraviti treninga na progi, saj je bila predvčerajšnjim zaprta zaradi postavljanja vratic in demonstracijskih nastopov, včeraj pa so potekale kvalifikacije v prvih treh kategorijah, a jih to ni prav nič motilo. Primorska naveza, ki ima za letos visoke ambicije in bo čez dve leti morda lovila še zadnji nastop na OI, saj dvojcem zaradi izenačitve moških in ženskih kvot za leto 2020 grozi izbris iz olimpijskega sporeda, v teh dneh deluje zelo stabilno, Taljat in Božič sta prepričana, da bi se bolje že težko pripravila. Toliko skupnega treninga kot letos lani nista zbrala v celem letu, kar se je kazalo tudi na rezultatih v svetovnem pokalu. Premor od finala v Augsburgu sredi avgusta pa jemljeta zgolj kot prednost, saj sta se lahko bolj posvetila piljenju svojih nastopov.

»V nekaj tednih brez tekme se ti vsaj vrne lakota po tekmah. Prvi del sezone je bil namreč tako zgoščen, da so si tekme sledile kot po tekočem traku in je bila zato tudi psihična utrujenost na koncu velika. V tistem času nisva imeli veliko časa za trening, ob tem pa sva se tudi krepko trošila. Trening sva zelo potrebovala, vedno ga je premalo, a letos sva po tej plati zelo zadovoljna, časa je bilo dovolj, da sva izpolnila prav vse cilje in tudi v teh dneh sva se odlično ujela,« zagotavljata kanuista z Mosta na Soči, ki jima izziv ni le odličje, marveč tudi prekinitev prevlade slovaških dvojcev, ki že vrsto let pobirajo najžlahtnejša odličja na največjih tekmovanjih. »Poskusila bova, letos sva bila kar dobro bitko z bratrancema Škantar, ki sta zamenjala brata Hoschorner, a bo to velik zalogaj,« je dodal Taljat.

Zanju kvalifikacije ne bi smele biti nikakršna ovira, podobno pa razmišljajo tudi kajakašice, vse tri že z izkušnjami s svetovnih prvenstev, med drugim so lani osvojile tudi ekipni bron, drugi slovenski za ženske po letu 2010. »Proge do prihoda sploh nisem poznala, zato sem imela povsem druge občutke, a sem nabrala dovolj treninga. Želja ne skrivam, vsak si želi visoko uvrstitev, nihče ne tekmuje za 10. mesto. Vendar se z rezultatom ne želim obremenjevati, pomembno bo, da bom na štartu zbrana. Rezultata ne prinesejo želje in sanje, ampak nastop,« je odločna Kragljeva, ki zatrjuje, da je spet v enaki formi kot v spomladanskem delu, ko se je potegovala za mesta pri vrhu v svetovnem pokalu. Terčeljeva ima pač drugačno izhodišče, letos se ji je sezona povsem podrla, najprej zaradi operacije zobovja, potem pa jo je lep čas spremljala utrujenost, ki je bila posledica izčrpanosti po neobičajno zgodnjem (aprilskem) začetku sezone. »Tako da pogled na moje rezultate ne daje realne slike, vložila sem veliko več, kot sem iztržila, in mislim, da je čas, da pokažem, kaj zmorem,« pravi Ljubljančanka, medtem ko je Novakova, ki je pred tremi dnevi praznovala 21. rojstni dan, še nepopisan list, a z dobrimi obeti in potencialom, da si zgradi kariero.