(Ne)dokončana zgodba Marka Baloha  

Avtobiografija enega najboljših vztrajnostnih kolesarjev na svetu.

Objavljeno
09. oktober 2012 15.25
lvu/DOS EXTREME 2012
Po. K., Delo.si
Po. K., Delo.si

V Kristalni palači v BTC - kje pa drugje, že zaradi maratona Franja je tudi BTC eno središč slovenskega kolesarstva - je ugledala dan prva prava slovenska kolesarska knjiga. No, res je sicer, da je Gorazd Penko že nekaj let nazaj spisal odličen priročnik Človek na biciklu in da je že izšla knjiga o podvigih že za življenja legendarnega Jureta Robiča, a avtobiografija Marka Baloha je povsem nekaj drugega: eden najboljših v svojem športu se iz zapiskov, ki jih je leta dolgo skrbo dopolnjeval, sestavil knjigo, ki bo zagotovo marsikoga navdušila za kolesarjenje, morda pa tudi za kaj več.

Marko Baloh je bil vrhunski amaterski kolesar, bil je poklicni kolesar in postal je eden najboljših vztrajnostnih kolesarjev na svetu, tudi lastnik svetovnih rekordov v vztrajnostnem kolesarjenju.

Tisto, kar Baloha kot športnika najbolj odlikuje, niso le njegovi uspehi, temveč dejstvo, da jih dosega kot redno zaposlen in kot oče treh otrok. Njegovemu početju se je prilagodila vsa družina, brez pomoči žene Irme ("Ja, res imam srečo, da sem jo dobil...") bi nikoli ne bil, kar je, in nič čudnega ni, če glava družina na trening odide ob treh, štirih zjutraj, in ga konča, ko se družina zjutraj šele zbuja.

Morda je imel Marko Baloh športno smolo, da je tekmoval v času, ko je v svetovnem vztrajnostnem kolesarstvu kraljeval najboljši vseh časov, njegov prijatelj Jure Robič. Tisti kolesar, ki je s svojo neopisljivo voljo, brutalno močjo in posebnim značajem povozil vse tekmece, včasih pa celo svojo spremljevalno ekipo in prijatelje. No, po drugi strani je bil Baloh vedno le korak za njim, a je do cilja prišel na povsem drug način, z, glede na nečloveške napore tekmovanj, težko razumljivo mirnostjo.

Če je Robičevo pot še dlje med zvezde zaustavila usoda, ki se je kot avto znašla pred njim na nepreglednem ovinku v Karavankah, je Baloh - zdi se - komaj na sredi svoje poti. Morda mu nikoli ne bo uspelo, kar si najbolj želi, zmagati na Dirki čez Ameriko (RAAM), morda tudi nikoli ne bo dosegel ne slave in ne priznanja, kot si ga kot eden najboljših na svetu zasluži, a bržkone bo držalo, da mu je usoda namenila drugačno, težjo pot. Da s svojim početjem kaže drugim pot, kaj vse je mogoče, če se človek za nekaj odloči, da je življenje na kolesu primerno za vsakogar, ki si vsaj malo upa pokazati usodi roge, in da ogromno pomeni tudi, če so nekateri  otroci, majhni astmatiki, kakšen dan več na morju. Po Markovi zaslugi.

Nedokončana zgodba Marka Baloha je, kot piše v spremni besedi, tudi tole povabilo na njegovo pot: "Marko Baloh ni napisal knjige o kolesarjenju in kolesarstvu, zapisal je svoje življenje. In ne bi se čudili, če bo z besedami, vtisnjenimi v celulozo, življenje spremenil še komu."

Knjigo z so založili pri Učilih, od jutri bo že v prodaji. Bržkone bi spadala tudi na polico ljudi, ki niso cagavci, temveč ljudje dejanj.