(Ne)pričakovani preskok

Lagal bi, če bi trdil, da sem pričakoval tak rezultat. Glede na prikazane igre na prvenstvu – predvsem ko se je lomil rezultat – namreč do včeraj še ni bilo prepoznati tako dolgo želenega preskoka. Napovedi so bile nehvaležne. Vsi pa vemo, da je reprezentanca kakovostnejša kot na prejšnjih prvenstvih, ko fantje še niso imeli toliko izkušenj. Zdaj domala vsi igrajo v največjih evropskih klubih.

Prijetno presenečenje zame je bilo, da po bolečem porazu z Belgijo, ko se končnice – kot že tolikokrat prej – niso razpletle po načrtih, upanje ni ugasnilo, samozavest ni padla. Že sredi nizov so si fantje priigrali tolikšno prednost, da niso v končnicah niti enkrat prišli v tesen rezultat, pri katerem bi odločala ena žoga. Držali so konstantno visok ritem in tekmecu preprečili večji nalet, drznil pa si bom pokritizirati nizozemskega trenerja, saj v številnih menjavah, ki jih je opravil, nisem videl smisla. Doprinosa z njimi ni bilo, kvečjemu je ubil ritem tistih, ki so bili prej na parketu. Slovenci so to dobro izkoristili, sploh nizozemskega nižjega rezervnega podajalca, ki je bil v bloku ravno takrat, ko je bil Čebulj v napadu, in so na ta račun zlahka dosegali točke.

Naši fantje so imeli izjemno stabilnost pri sprejemu. Pohvaliti gre kapetana Urnauta, ki je odlično pokril ne le svojega dela, temveč tudi Čebuljevega, saj je bilo jasno, da bo prav Klemen nizozemska tarča, ne zato, ker bi bil slabši sprejemalec, temveč predvsem, da bi ga izločili iz napada, v katerem je res superioren.

Zelo dobro so obvladovali konfliktne situacije, ki so običajno povzročale nekaj razdora v ekipi, tokrat pa jih niso vrgle s tira. Pohvalo si zasluži tudi Vinčič, ker je enakovredno porazdelil žoge in ves čas skušal držati vse fante v igri, pa tudi njegova preciznost je bila boljša kot doslej. Bil je eden ključnih povezovalcev igre, ni dopuščal, da bi bil nosilec zgolj eden, dobro je izkoriščal tudi mladega Kozamernika, na katerega so bili tekmečevi blokerji manj pozorni.

Dvoboj je odlična popotnica za četrtfinale s Poljsko. Prvič, ker so ga fantje res odigrali na konstantno visoki ravni in v visokem ritmu. Drugič, ker so odigrali le tri nize, torej ni prišlo do utrujenosti. Tretjič, ker je težko pričakovani cilj že dosežen in tudi morebiten četrtfinalni poraz ne bo razočaranje, zato je sproščenost naša zaveznica. Slovenci lahko presenetijo, v sodobni odbojki je ena reprezentanca težko dalj časa na vrhu, sobotna zmaga torej za Poljake še ni zagotovilo, da bo podobno tudi danes. Ne bom rekel, da je zmaga obvezna, presenetiti pa se Poljake – kljub vsem njihovim naslovom in izkušnjam – da.

Navsezadnje pa: če želiš priti višje, moraš tako ali tako premagati vsakogar. Ne verjamem, da je Slovence sobotna poljska igra prestrašila, kvečjemu jim je dala še dodaten zagon. Treba je biti previden in na podlagi včerajšnje zmage ne računati, da bomo zdaj na vseh velikih tekmovanjih konstantno v vrhu. Vendar pa vsaka tako dobljena tekma še dodatno vliva samozaupanje, povezanost in končno moč izbrane vrste, kar za seboj potegne vse več odmevnih rezultatov.