Tiskane izdaje
Izola – Vasilij Žbogar je za velika tekmovanja. To dokazujejo kolajne z OI in EP, a tudi nastopi na SP, čeprav kolajne s svetovnega prvenstva še nima. V Splitu je osvojil že osmo odličje, šesto na evropskih prvenstvih. Zadovoljstvo ob vrhunskih nastopih – 5. mestu v Miamiju, 2. v Hyeresu na regatah svetovnega pokala ter 3. na EP v Splitu – je veliko. A ne samo zaradi vrhunskih uvrstitev, ampak dejstva, da so vse spremembe, teh pa je bilo veliko, prinesle napredek.
Ko ste na začetku sezone predstavili novo jadrnico razreda finn, ste dejali, da bo sezona do SP v Novi Zelandiji minila v testiranju. Izdelali ste jo na podlagi računalniških programov in simulacij, ki so zamenjali nekdanjo vožnjo v bazenih. Kako ste zadovoljni z barko, jadri?
Zelo. V močnem vetru sem postal konkurenčen svetovnemu vrhu. Za razliko od prejšnjih let, ko sem nabiral med 15 in 20 točk na regato. Tudi v laserju nisem v močnem vetru užival tako, kot sem v Hyeresu in Splitu. Prej mi je bila velika muka jadrati v v vetrovih nad 15 vozlov. Zdaj se počutim veliko bolje, ker vem, da sem konkurenčen za najboljša mesta v vseh razmerah.
Enostranskost v športu pomeni veliko omejenost. Kako ste se spopadali z zavedanjem, da ste proti tekmecem veliko slabši v močnih vetrovih?
Vsakič me je spreletel rahel srh, ko sem pogledal vremensko napoved in ugotovil, da bo močan veter. Bil sem v primežu razmer in obremenjen. Prisiljen sem bil čakati na svoj trenutek. Pritisk je v takih trenutkih izjemno velik. Vsestranskost ne pomeni samo tega, da znaš stvari poenostavljati in se reševati iz zagat, ampak tudi stalnost v dosežkih. To pa je v jadranju najbolj pomembno.
Jadrnico ste izdelali nekolikanj ožjo v sprednjem delu, širšo zadaj, pa tudi mehkejša je. Pravite, da bi morala ustrezati razmeram na morju pred Riom, saj je hitrejša v krmo in v »orco« po kratkem valu. Vaš največji tekmec Giles Scott je bil v Riu de Janeiru, medtem ko ste vi jadrali na EP v Splitu. Kako potekajo olimpijske priprave?
Na papirju sicer vem, kakšne so razmere v Braziliji, regatno polje pa bom šel preizkusiti avgusta, ko bom na treningu in predolimpijski tekmi, odkoder bom jadrnico poslal na SP. Novembra v Novi Zelandiji moram biti v vrhunski formi, da bom vedel, kaj moram narediti za vrhunski nastop na OI in da bom imel čas za popravo napak oziroma napakic, tako v opremi kot v formi.
Vrhunski nastopi v letošnji sezoni so potrdili dobro delo, predvsem pa, da so bile spremembe za predolimpijsko sezono učinkovite. Kakšne so pravzaprav bile?
Imam veliko izkušenj, ampak glava hoče velikokrat delati po svoje in narediti kaj več, kar je v mojih letih postalo težava. Nekoč sem hotel z glavo skozi zid. Ko sem treniral v Splitu, sem se vsak dan zbudil ob osmih, treniral, tekel, nekaj pojedel in nato s kolesom tekmoval z avtobusom na tistih 30 kilometrih do marine. In to ob splitskem prometu. Nato sem šel na morje in zvečer v telovadnico prepričan, da bo bolje, če bom delal več. Nimam več 25 let. To sem opazil lani, ko sem delal še vse po starem in sem se po domače 'skuril' ter bil dva meseca neuporaben. Dobro je, da je to spoznanje prišlo dve leti pred olimpijskimi igrami. Zdaj sem prepričan, da sem učinkovitejši, če ne pretiravam, a vseeno naredim nekaj več kot ostali in vzdržujem kondicijski trening na visoki ravni. Ker se telo pri regeneraciji ne odziva tako, kot se je nekoč, ga poslušam veliko bolj, kot sem ga v preteklosti. Menim, da je to eden bistvenih premikov k boljšim rezultatom.
Del zimskih »priprav« je tudi skrb za težo. Letos ste videti močnejši. Koliko kilogramov imate?
Imam jih 98. Posledično tudi več moči, kot sem je imel pri 92 ali 93.
V pripravljalnem obdobju ste trenirali z veslači. Po vzoru Britancev?
Že nekaj časa vadim z izolskimi veslači. Zdaj vidim, da to počno tudi drugi jadralci. Angleži so to počeli že pred petnajstimi leti, a kaj, ko smo vedno za njimi.
Letos se vam je v vaši ekipi pridružil brat Jure. Kaj je njegovo delo?
Jure je pravzaprav največja sprememba oziroma pridobitev. Skrbi za vse majhne stvari, ki so mi vedno jemale veliko energije; na primer pošilja jadrnico na prizorišča, vozi avtodom, za kar sem prej moral poskrbeti sam. Zdaj čutim veliko olajšanje, saj se lahko osredotočim samo na treninge. Čakam še, da žena v Ljubljani opravi tečaj iz fizioterapije, tako da bi imel potem vse urejeno. Čutim, da to, kar delamo, delamo zelo dobro.
Letos v svetovnem pokalu tekmujete po novih pravilih. Kako ste zadovoljni s statusom prvokategornika?
Menim, da je nova formula s 40 jadralci na tekmah svetovnega pokala pravšnja. Zaščitila je najboljše in ohranila kakovost. Morda se bo spremenila tudi odzivnost najboljših jadralcev, saj do sedaj nihče ni hotel biti med prvimi desetimi na svetovni lestvici zaradi veliko papirologije in podobnih komplikacij. Prvih dvajset s svetovne lestvice se neposredno uvrsti na regato, dvajset pa prek kvalifikacij, ki so bile denimo pred Hyeresom v Palmi de Mallorci, pred Weymouthom pa bodo v Medemblicku. V Anglijo ne grem, ker bi bile zame tri regate v dobrem mesecu dni prehud napor. V Miami pa sem šel, da si zagotovim nastopanje v svetovnem pokalu.
Najboljše naposled tudi nagrajujejo. Koliko je denimo vredno prvo mesto v svetovnem pokalu ali pa finale svetovnega pokala, ki ste ga lani zmagali v Abu Dabiju?
Celoten nagradni sklad za 14 razredov je na posameznih tekmah svetovnega pokala 100.000 evrov. Prvi trije dobilo tri, dva in tisoč dolarjev. Nagrade v finalu so večje – deset, osem in šest tisoč dolarjev.
