Dobra novica je, da so pri McLarnu vsi zdravi, tudi član, ki je bil pozitiven na koronavirus, zaradi česar so tik pred zdajci odpovedali VN Avstralije. Naslednji teden naj bi se po koncu karantene vseh 16 mož vrnilo v Evropo, če bo to le mogoče. Britansko moštvo je bilo eno izmed devetih, ki so na vodilne poslali apel, naj načrtovana sprememba, po kateri bi bili dirkalniki med drugim bolj izenačeni, cenejši, enostavnejši, bolj hrupni, a bolj varčni in tako okolju manj škodljivi, stopi v veljavo šele leta 2022 in ne prihodnje leto.
Odlašal je le Ferrari, a šef Mattia Binotto je namignil, da bodo Italijani spoštovali odločitev večine v dobro F1. »Zdaj ni čas za sebičnost in taktiziranje. Prioriteta mora biti, kar je najboljše za naš šport,« je izjavil glavni v Maranellu še pred videokonferenco, na kateri so odločitve potrdili vodje vseh desetih moštev, šef F1 Chase Carey iz Liberty Media, izvršni direktor Ross Brawn in predsednik FIA Jean Todt.
Tovarne pod ključem
Preložene so tudi VN Bahrajna, VN Kitajske in VN Vietnama, podobna usoda je danes doletela VN Španije, VN Nizozemske in VN Monaka (24. maj). Naslednja na sporedu je VN Azerbajdžana 7. junija. Še vedno je želja izvesti rekordnih 22 dirk, da bi kar najbolj zmanjšali finančno izgubo, a ta cilj bo težko uresničljiv.
Svet za motošport pri FIA je tudi sklenil, da morajo vsa moštva zakleniti tovarne. Namen ukrepa je zaščititi manjša zasebna moštva, ki bi imela eksistencialne težave, če bi ob odsotnosti prihodkov stroški ostali enaki. Odločitev o preložitvi sprememb je logična, saj bi moštva težko razvijala povsem nov dirkalnik in hkrati ostala konkurenčna v tej nesrečni sezoni. Zdaj bodo lahko za vsaj tri tedne izklopila vetrovnike in orodja pospravila na police, zaposleni pa se bodo lahko posvetili družinam, saj bodo očitno ostali brez avgustovskih počitnic, dirke pa bodo praktično vsak vikend.
Solidarnost z manjšimi moštvi
»Vsa moštva morajo spoštovati 21-dnevno zamrznitev aktivnosti, ker moramo zagotoviti pravične pogoje za vse,« je sporočila FIA. Preložena je tudi 24-urna vzdržljivostna dirka Le Mans, namesto junija naj bi bila septembra.
Poraja se tudi vprašanje glede temeljne pogodbe med moštvi in F1 (Concorde Agreement), ki poteče s to sezono in jo morajo še podpisati. Gre za štiriletno obdobje, a morda bodo obstoječo podaljšali zgolj za leto. Preložitev bo sicer zmanjšala finančni pritisk na moštva, ki imajo dvome o sklenitvi večletne zaveze temu športu. Italijanski Pirelli pa bi imel več časa za razvoj gum, saj je testiranje v teh časih ustavljeno.
Potencialno bi lahko šlo podaljšanje hibridne dobe v korist svetovnemu prvaku Lewisu Hamiltonu, ki bo imel z dominantnim dirkalnikom še leto več časa, da ujame in prehiti Michaela Schumacherja, ne samo po številu zmag, ampak tudi naslovov. Po spremembah je vprašanje, kakšna bodo razmerja sil, pa tudi, ali bo Mercedes še vztrajal v panogi.
Moštva v F1 naj bi sicer do konca leta homologirala šasije, potem naj bi jim najprej dovolili razvoj zgolj na aerodinamiki, kasneje pa tudi motorjev, prestavnih sistemov in drugih tehničnih delov za povsem nove dirkalnike za leto 2022. Še vedno pa je vprašanje za več sto milijonov dolarjev, kako bo s sponzorstvi v formuli 1 in prihodnostjo tega športa nasploh, če bo kriza zlomila avtmobilsko industrijo.