Ni dobro, da ne veš, kje je tvoje mesto

Koper – Ženska gimnastika je v zadnjih letih močno dohitela moško, seveda tudi zaradi tega, ker so po slovesu Aljaža Pegana in Mitje Petkovška rezultati vidno padli. A Teja Belak si je utrdila mesto med evropsko elito na preskoku, je redna finalistka EP, na svetovnih pokalih pa je največkrat med trojico. Trenira jo selektor reprezentance Andrej Mavrič.

V Kopru je imela Slovenija le eno finalistko, kar se na domači tekmi že dolgo ni zgodilo. Verjetno ni vzrok le močnejša konkurenca.

V primerjavi s prejšnjimi leti je bila vsekakor močnejša. To se je poznalo predvsem pri tem, da se z izjemo Teje tudi tiste naše tekmovalke, ki so sestave naredile brez večjih napak, niso uvrstile v finale. Malce sem bil razočaran nad nekaterimi sodniškimi odločitvami. V finalu se je videlo, da nekatere tekmovalke ne sodijo pred Tjašo Kysselef, ki je bila v kvalifikacijah deveta.

Že dolgo niste toliko govorili o sodnicah kot letos. Kaj se dogaja?

Pravilnik se je spremenil in potem ko je bil v prejšnjem olimpijskem ciklusu zelo pravičen, se pri novem že kaže bolj subjektivna ocena posameznih sodnic. To ni v redu, po mojem mnenju so končni vrstni redi napačni.

Tudi na EP ste imeli pripombe ...

Razvrstitev na preskoku gotovo ni bila pravilna. Najslabša tekmovalka v finalu je bila zame Nizozemka, ki je osvojila 5. mesto. Za šport ni dobro, da ne veš točno, kje je tvoje mesto. Teja je doslej vedno za dober nastop dobila dobro oceno, vedela je, kam sodi, zdaj pa prideš v finale in ti ni jasno, ali boš tretji ali osmi.

Je EP prineslo dokončno spoznanje, da Teja potrebuje vsaj en težji skok, če želi kolajno s tega tekmovanja?

To vemo že dalj časa. Teja se že več let trudi, da bi otežila en skok, z doskokom na mehko ji to uspeva, pri doskoku na trdo pa nastopi velika težava. A težko ni le njej, je tudi drugim, a poglejmo denimo Madžarko Boglarko Devai. Podobno kakovostna je kot Teja, ubada se s podobnimi težavami, a na koncu ji je na EP uspelo in osvojila je kolajno. Teji manjka pol obrata pri kateremkoli skoku. Zna oba, a mora ju pokazati tudi na tekmi ...

Glede na to, da se trudi že toliko let, ji lahko uspe?

Upam. Skok jurčenko z dvema obratoma je enkrat že izvedla na tekmi v Osijeku, a še vedno jo je zelo strah. Na veliki tekmi pa ne moreš veliko tvegati, ampak moraš pokazati, kar znaš. Zato se na večjih tekmah še nikdar nisva odločila, da bi se »vrgla«, najprej mora trenirati toliko časa, da bo pripravljena.

Bo za oktobrsko SP, ki je povsem druga zgodba kot EP, konkurenca je veliko močnejša?

Da, pridruži se kar nekaj močnih držav. Tako kot vsakič ima v načrtu težji skok, a bomo videli, če se bo izšlo. Če se ji ne bo, potem je vprašanje, če bo sploh potovala na SP, saj bi bilo nesmiselno. Če ji uspe, pa je smiselno, ker potem lahko meri na uvrstitev med osmerico.

Če bo, bo edina potnica na SP?

Nismo še stoodstotno odločeni, za zdaj pa tako kaže. Želimo sicer sestaviti novo člansko ekipo, s katero bi nastopali na velikih tekmovanjih in s katero bi se skušali na SP 2018 uvrstiti med 24 najboljših, kar pomeni, da bi lahko z ekipo nastopili tudi na SP 2019, ki bo kvalifikacijsko za OI 2010. A letošnje SP je posamično, zato bo morda tekmovala le Teja ali pa še ona ne.

In kako kaže s sestavo ekipe?

Zdaj malce bolje. Pridobili smo dve mlajši tekmovalki, Lucijo in Pio Hribar, ki bosta lahko izvajali mnogoboj, z njim se je začela ukvarjati tudi Ivana Kamnikar. Če bo uspelo tudi njej, bi imeli že trojico, ki ji nato prištejemo še Tejo ter dodamo specialistke in bi imeli ekipo. Je pa dejstvo, da se ob bolj intenzivnih pripravah poveča verjetnost poškodb ...

Nekoliko spremenjen sistem uvrščanja na OI daje malce več možnosti specialistom. Bosta ob vseh Tejinih poškodbah vztrajala pri mnogoboju ali se bosta morda osredotočila le na preskok?

Najprej se bo treba odločiti, ali bo sploh kandidirala za nastop na OI ali se bo posvetila tej tako želeni kolajni na EP. Če bo želela nastopiti na OI, mislim, da edina pot v Tokio vodi prek mnogoboja, prek preskoka gotovo ne.

Večkrat potarnate nad visoko starostjo – seveda z gimnastičnega vidika – reprezentantk. Zakaj prihaja do tega?

Zadeva je logična. Smo država v tranziciji, v kateri otroci imajo vse in jim za to ni treba narediti ničesar. Težko se motivirajo za kaj tako napornega, kot je gimnastika. Mislim, da bo z leti bolje, trenutno pa imamo težavo, ker nihče ne želi izvajati tako težkih treningov, ki edini vodijo do dobrih rezultatov.

A ne tudi dobrega plačila.

Da, v današnjem kapitalističnem svetu jih nimaš s čim motivirati, česa ponuditi. Stvari se sicer izboljšujejo, ker se najboljše telovadke lahko zaposlijo, nekaj primaknejo sponzorji, so nagrade na tekmovanjih, ampak to je v primerjavi z drugimi športi še vedno smešno. Raje ne poveš, koliko dobiš za zmago na svetovnem pokalu, ker ti je preveč nerodno. Pot na neko bolj oddaljeno tekmo te stane 3000 evrov, za zmago pa jih dobiš 500 ...