Njihov bivši Kovač jim je skoval srebrno nesrečo

Želja se ni uresničila, slovenska odbojkarska reprezentanca je tudi v svojem drugem finalu na evropskih prvenstvih izgubila, tokrat s Srbijo z 1:3, in osvojila naslov podprvaka stare celine. Fantom so za vrat obesili srebrna odličja, kar je še en velikanski uspeh slovenske odbojke.



V uvodnih točkah prvega niza se je takoj videlo, da je to bitka na vse ali nič, začelo se je v ročni zavori in nato pospeševalo. A takoj je že izstopal slovenski blok; posamičen Tineta Urnauta ter nato tisti Mitje Gasparinija, Alena Pajenka in Jana Kozamernika so bili dobro znamenje. Ko pa Klemen Čebulj udari as za 11:9, je vse videti še bolj rožnato. Še dva uspešna napada Korošca, izolski blok s strani Gasparinija, njegovo uspešno zabijanje v srbsko polje in 19:14 v rezultatu je že nekaj obetalo. Aleksandar Atanasijević je z asom za čas vrnil bojevito ost Srbom, a tudi Jan Kozamernik zna servirati, njegovega lebdečega začetnega udarca tekmeci niso vrnili (22:17).



Odlična napadalna akcija; Dejan Vinčić je podal, Kozamernik prepustil žogo in prevaral Srbe, Čebulj pa je brez odpora bloka žogo zabil za 24. točko. Za dobljeni prvi niz pred približno 4000 slovenskimi navijači v Bercyju pa je poskrbela plasirana žoga Gasparinija za srbski blok. Statistično gledano pa izstopa že jasen naslednji podatek: Slovenija pet blokov, Srbija le enega. Srbski selektor Slobodan Kovač seveda pozna slovenske igralce, bil je njihov selektor, zato so po njegovem malce višjem glasu srbski odbojkarji odločneje krenili v drugi niz. Zdaj so oni blokirali, srednji bloker Srečko Lisinac je napadal in zabijal na prvi tempo. Kar takoj se je nabralo sedem točk zaostanka (5:12). Tale Lisinac je res lisica, za 14:7 je dosegel še zmagoviti začetni udarec. Ni šlo, ni bilo niza točk za zasuk, poraz v drugem nizu je bil logičen. Statistika v blokih pove vse: Srbija kar osem, Slovenija eden. Poleg tega je bil v napadu zelo razpoložen Atanasijević.

Razočarani, toda ponosni

Srbi so dobro energijo prenesli tudi v tretji niz, slovenski sprejem je nihal, v napadu so bili Srbi razpoloženi, pa še srečo ob nekaterih točkah so imeli. A za srečo so tudi odlično igrali v obrambi. Če pa še vedno zanesljivi kapetan Tine Urnaut žogo v napadu brez nasprotnega bloka pošlje v mrežo, potem ... A, kaj, ko se je podobno nadaljevalo tudi v četrtem nizu, to ni bila tista slovenska igra iz Stožic. Končni poraz je zaslužen, na zlato odličje bo treba počakati do naslednje priložnosti.



»Po takšnem porazu je težko reči kaj pametnega. Zagotovo smo zelo razočarani, ko bomo to tekmo dali za seboj, moramo biti tudi ponosni na to, da smo osvojili drugo mesto v Evropi. Kakršna je konkurenca, je tudi to velik uspeh. Tokrat v vseh prvinah nismo bili pravi, zagotovo so bili Srbi boljši od nas, to kaže tudi rezultat. Prvi niz smo dobili, v drugih treh pa nismo imeli možnosti. V bloku so bili Srbi res tako dobri, da v napadu nismo imeli rešitev. So pa tudi drugi razlogi, Srbi so bili zasluženo boljši. Dobro so igrali, niso nas tako podcenjevali kot Poljaki v polfinalu. Tokrat je bila zgodba zase, v finalu se zmaguje, ne igra. Po eni strani se zahvaljujemo navijačem, brez njih ne vem, če bi prišli v finale, tudi oni so nas popeljali tja, a škoda, da smo izgubili,« je menil prosti igralec Jani Kovačič.



Danes ob 17. uri bo za srebrne odbojkarje, za kolesarska asa Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, zmagovalca Vuelte in skupno tretjega na dirki po Španiji ter za žlahtne divjevodaše Evo Terčelj, Nejca Žnidarčiča in Luko Božiča sprejem na ljubljanskem Kongresnem trgu. Noro bo!