Tiskane izdaje
Danes na zmagovalnem odru, jutri v bolniški postelji. Ko se vrhunski športnik poškoduje, izgine iz vidnega polja navijačev. Prav v tem obdobju pa potrebuje največjo podporo. Koliko zanj poskrbi zveza in koliko je prepuščen sebi? Odgovore smo poiskali pri obojih.
Zdravniki v stiku z zvezo in tekmovalci
Smučarska zveza Slovenije ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju z UKC Ljubljana in Splošno bolnišnico Jesenice za alpske smučarje in nordijce. »Vsi postopki potekajo takoj ob zdravstvenem zapletu. Zdravniki so v stiku z zvezo in športniki. Stroški se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali zavarovalniške police. Stroške rehabilitacije rešujemo osebno z vsakim tekmovalcem, saj so ob njihovih željah mogoči tudi sponzorski dogovori z rehabilitacijskimi centri v Sloveniji. Nadstandardno zavarovanje jim krije stroške te rehabilitacije,« so na smučarski zvezi pojasnili, kakšno obravnavo namenijo svojim tekmovalcem. Če zavarovalnica stroškov zaradi objektivnih razlogov ne krije, mora to storiti športnik, so še dodali.
Športnik se odloči sam
Tudi na Atletski zvezi Slovenije sodelujejo z različnimi fizioterapevti in zdravniki. »Dejstvo pa je, da se atleti sami odločijo, pri komu bodo opravili pregled ali terapijo,« je v odgovoru zapisala Marija Šestak, nekdanja atletinja, zdaj odgovorna za odnose z javnostmi pri AZS. Kategorizirani atleti perspektivnega, mednarodnega in svetovnega razreda imajo prek OKS urejeno nadstandardno zavarovanje. To pokrije stroške pregledov, operacije in rehabilitacije do izbranega zneska: »Na razpolago so jim strokovnjaki s področja športne medicine na inštitutih in drugi zdravniki in fizioterapevti, ki imajo koncesijo.« Če atlet nima tega zavarovanja ali pa je operacija iz drugih razlogov samoplačniška, stroške posega krije iz drugega vira, pravijo pri atletski zvezi, ki nudi pomoč prek fizioterapevta Khalida Nasifa. »Če se atlet odloči za fizioterapevta iz tujine ali samoplačniško terapijo, stroške pokrije sam,« je zapisala Šestakova.
Iz svojega žepa med 15.000 in 20.000 €
Teniški igralec Blaž Kavčič ima dolgo kartoteko poškodb, vse zaplete je reševal samoplačniško. Za sabo ima tri operacije, vse je opravil dr. Drobnič, specialist za stopala. Do njega je prišel zaradi imena in rezultatov. »Od prvega posega sem vse urejal prek njega. V treh dneh sem bil operiran, prvi dan po operaciji sem začel rehabilitacijo,« je zaupal sogovornik. V zadnjih petih letih je bil 13-krat samo na magnetni resonanci. Za zdravstvene storitve je iz svojega žepa prispeval med 15.000 in 20.000 evrov.
Zveza v sodelovanju s klubi
Nekoliko drugačna »pravila« veljajo v kolektivnih športih. Rokometaši večji del leta igrajo v klubih, pri katerih imajo urejena tudi zavarovanja. »Vedno delamo v sodelovanju s klubi, ker so igralci na klubskih pogodbah. Ko pride do poškodbe, skupaj najdemo najboljšo rešitev – ali prek našega zdravstva ali prek zdravstva v tisti državi, v kateri poškodovani igra. Večinoma je samoplačniško. So pa statusi igralcev pogosto takšni, da ne morejo imeti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji,« je pojasnil Uroš Mohorič, direktor moške reprezentance pri Rokometni zvezi Slovenije.
Ko se je na tekmi za 3. mesto na lanskem svetovnem prvenstvu poškodoval Vid Kavtičnik, rokometaš Montpelliera, mu je zveza pomagala pri diagnostiki. V dogovoru s klubom pa so ga operirali v Franciji. Rehabilitacijo je opravil delno v domovini kluba, za katerega igra, delno v Sloveniji. Za strgano križno vez je bilo treba odšteti med 5000 in 6000 evrov.
Zdravstvo ima posluh za športnike
»Če se igralec poškoduje v klubu in potrebuje našo pomoč, mu prav tako pomagamo. Zdaj imamo Matevža Skoka, ki si je rahlo poškodoval koleno. Prišel je na reprezentančne priprave, ni jih sposoben oddelati, naredili smo diagnostiko ... Po koncu priprav se bo vrnil v klub. To je naš strošek, naš odnos do reprezentanta. Igralcem skušamo pomagati, da se čim prej vrnejo na igrišče,« je povedal Mohorič in dodal, da bi moralo slovensko zdravstvo vrhunskim športnikom, ker zastopajo državo, nameniti večje bonitete.
Pri Nogometni zvezi Slovenije urgentne operacije in rehabilitacije opravijo takoj, v nasprotnem primeru jih poškodovani nogometaš opravi v državi, v kateri si služi kruh. »NZS v tem primeru posreduje izvide in dokumentacijo. Prvi pregled igralci vedno opravijo v najkrajšem času, stroške pa pokrije NZS,« je pojasnil tiskovni predstavnik Matjaž Krajnik. Nogometašem, ki igrajo v slovenskih klubih, večino stroškov za samoplačniške preglede in preiskave krije zveza. Če nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, si jih morajo financirati sami. Enako velja, če si želijo na čimprejšnji poseg. »V večini primerov imajo v zdravstvenih ustanovah posluh za športnike,« je še dodal Krajnik.
