Žalostna, a koronavirus je večji od Tokia
»So čudni časi. Vse se je obrnilo na glavo, moramo ostati doma, malo umiriti naš ritem življenja. Tudi moj tempo življenja se je zdaj malo umiril. Poskušam ohranjati formo, trenirati, kolikor se da, to je edina stvar, ki jo lahko zdaj počnem,« je dejala šestkratna svetovna prvakinja v športnem plezanju in slovenska kandidatka za olimpijsko odličje.
Vse svoje načrte je usmerjala v svoj premierni olimpijski nastop poleti v Tokiu, a odločitev olimpijske družine sprejema z razumevanjem. »To zagotovo ni bilo nepričakovano, da se bodo olimpijske igre preložile. Nekako smo to vsi sumili, ni bilo pa še potrjeno, v torek je bila končno sprejeta odločitev. Moram reči, da sem žalostna in razočarana po eni strani, ker sem se res, res veselila, da bom prvič poleti nastopala na OI.«
»Po eni strani je to neko olajšanje, da zdaj končno vemo, da bodo OI prihodnje leto in da lahko vsi ostanemo zdravi. Podpiram odločitev olimpijskega komiteja. Se mi zdi, da je preložitev OI na prihodnje leto najbolj poštena za vse, ker skoraj ves svet ne more normalno trenirati.«
Namesto treningov joga
Kaj to spremeni v zasledovanju olimpijskih sanj? »Jaz bom še naprej trenirala, še naprej se bom normalno pripravljala za OI. Res je, da bova morala s trenerjem Romanom Krajnikom malo spremeniti plan, cilj pa ostajajo še zmeraj OI. Torej je treba ostati pozitiven v mišljenju.«
»Sploh ne vem, kdaj sem nazadnje normalno trenirala. Skupni trening je bil gotovo več kot en teden dni od tega. V tem času z Domnom postavljava steno in ravno v pravem času sva 'našraufala' gor toliko grifov, da lahko plezava in poskušava ohranjati formo,« skuša Garnbretova narediti prav vse, da tudi v tem času socialne osamitve in nezmožnosti normalnih treningov ohranja svojo pripravljenost.
»Ker ne moremo trenirati, kot bi si želeli, poskušam ohranjati formo na drugačne načine, torej s 'fingerboardi' ali s kakšno jogo, kar je tudi zelo pomemben del, moramo biti izvirni, ampak se da,« ostaja optimistična 21-letna slovenska športna plezalka, ki dnevno skrbi za to, da vzdržuje moč v prstih na najvišji ravni.
Vrbnje pri Radovljici zatočišče plezalnega parčka
Čas osamitve preživlja s partnerjem, tudi vrhunskim tekmovalcem Domnom Škoficem na Gorenjskem v Vrbnjah blizu Radovljice, kjer sta že pred pandemijo covida-19 začela graditi plezalni trening center. Koronavirus je dodobra zarezal v njune življenjske načrte.
»Neverjetno, kar se dogaja, je nepredstavljivo. Oba z Janjo kot vsi ostajava doma, zavedava se, kako resen je ta problem, če ga hočemo premagati, ni druge, kot da je trening treba opraviti doma. Po sreči imava svoj lastni center in nekaj sten že postavljenih. Nekaj prostora imava, da sva lahko gor nametala nekaj grifov in lahko trenirava. Hudega nama ni. Upam, da bo tega čim prej konec in da bova lahko že spet kam šla,« osamitev opisuje Škofic, ki podpira odločitev o preložitvi OI.
»Tudi če bi se kvalificiral na OI, bi si želel, da bi se igre preložile, ker ves svet nima enakih pogojev za trening. Mislim, da sploh OI morajo biti kar se da pravično tekmovanje za vse in je edino prav, da so jih preložili. Če bi jih zdaj izpeljali, bi se dejansko videlo, da za vsem tem stoji samo denar. Sem vesel, da so se odločili, kot so se.«
Trenutno se tudi ne ve, kdaj se bo sploh lahko začel svetovni pokal. »Načrtoval sem tekmovati sezono v težavnosti. Se pripravljam, kot da bo, če ne bo, pa ne bo. Zdravje je na prvem mestu, in če bo sezona kasneje, bo kasneje. Sem se sprijaznil s tem, da bo treba počakati.«