OI v Londonu: Kozmus in Kauzer za zanesljive stave

Ena slovenska »kolajna« na OI 2012 je že šla po zlu.

Objavljeno
31. december 2011 10.38
Posodobljeno
01. januar 2012 07.00
Š. R., šport
Š. R., šport
Ljubljana – Časnik USA Today in agencija za športno statistiko Infostrada sta namreč leto dni pred začetkom iger napovedala, da bo poleg Primoža Kozmusa, Petra Kauzerja in Lucije Polavder med slavljenci tudi Mitja Petkovšek. Londona ne bo videl, kar ne pomeni, da ne more presenetiti kdo drug. Navzlic večletnemu tarnanju, da naš šport jemlje vrag, se je olimpijska krivulja slovenskih športnikov doslej redno vzpenjala. Če je ob prvem samostojnem nastopu v Barceloni 1992 našo državo zastopalo 35 športnikov v 12 panogah, ki so se po zaslugi veslačev vrnili domov z dvema bronastima odličjema, sta štiri leta pozneje v Atlanti prišla na vrsto srebrna Brigita Bukovec in Andraž Vehovar, v Sydneyju 2000 pa smo že proslavili prvi zlati kolajni Rajmonda Debevca in naveze Čop-Špik. V Atenah 2004 je slovenska odprava štela doslej rekordnih 79 tekmovalcev, ki so prvič osvojili tri kolajne (srebro Iztok Čop in Luka Špik, bron Urška Žolnir in Jolanda Čeplak), v Pekingu 2008 pa je število kolajn povzpelo že na pet. Med 62 športniki so izstopali zlati Kozmus, srebrna Sara Isaković in Vasilij Žbogar ter bronasta Polavdrova in Debevec.

Ugibanje, koliko Slovencev se bo povzpelo na zmagovalni oder na športnem vrhuncu leta 2012, prepuščamo domišljiji. Je pa Olimpijski komite Slovenije 208 dni pred začetkom poletnih iger 30. olimpiade moderne dobe objavil seznam kandidatov in kvot, na katerem je 80 možnih potnikov v 15 športnih panogah. Poleg tekmovalcev v atletiki, badmintonu, gimnastiki, judu, kajakaštvu, kolesarstvu, namiznem tenisu, odbojki, plavanju, rokoborbi, strelstvu, tekvondoju, tenisu, triatlonu in veslanju pa bi lahko upoštevali tudi jadralce, ki jih OKS zaradi administrativnih zapletov še ni uvrstil na svoj seznam, in rokometaše, saj si lahko priigrajo olimpijsko vozovnico na EP v Srbiji.

Kozmus in še 12 atletov

Najresnejše kandidate za kolajne gre nedvomno iskati med prekaljenimi borci neštetih vrhunskih preizkušenj. Največ oči bo uprtih v Primoža Kozmusa, ki se je po zmagoslavju v Pekingu, naslovu svetovnega prvaka 2009 v metu kladiva in enoletni prekinitvi kariere vrnil na osrednjo sceno z bronom na SP v Daeguju, zdaj pa vnovič meri na vrh. Olimpijske norme je izpolnilo še 12 atletov, med katerimi si veliko obeta predvsem metalka kopja Martina Ratej. Predvsem si želi, da bi se končno otresla smole in slovesa, da je domala poročena z nesrečo. Tudi tekmovalkama v troskoku Snežani Rodić in Mariji Šestak finale ne bi smel uiti, čeprav je atletska sreča opoteča. In tudi Tina Šutej je že potrdila, da je skakalka s palico velikega kalibra. Letos je vzela v roke tršo palico in če se bo z njo spoprijateljila, bo zanesljivo napredovala.

Kajakaš Peter Kauzer ni po naključju med najbolj priljubljenimi tarčami ljubiteljev zanesljivih stav, saj je v zadnjih treh sezonah dvakrat postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah in dvakrat zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, lani pa je bil prvič v karieri tudi evropski prvak. Če je v Pekingu razočarano zlomil veslo po zapravljeni priložnosti, bi si lahko v Londonu učinkovito zacelil olimpijske rane. Ob izjemnem spletu okoliščin bi na odličje lahko računal tudi dvojec kanuistov Luka Božič in Sašo Taljat, ki mora normo še potrditi, je pa lani dobil tekmo za svetovni pokal v Pragi, bil drugi v Franciji in je leta 2009 priveslal do bronastega odličja na SP.

Nov napad Čopa in Špika

Najbolj redni slovenski osvajalci kolajn so veslači, ki bodo tudi v London poslali svojo udarno posadko, Iztoka Čopa in Luko Špika. Prav želja, da bi še enkrat osvojila kolajno na OI, je nekdanja olimpijska prvaka gnala, da sta letos po dveh letih in pol ločenega veslanja spet združila moči. Na SP na Bledu sta bila sicer peta, toda zdaj 39-letni Čop in 32-letni Špik bosta imela na poti do Londona za seboj leto skupnega piljenja forme, kar ju glede na bogato kariero uvršča med favorite.

Mesto v olimpijskem muzeju ima rezervirano tudi Rajmond Debevec, za katerega bodo to že osme OI. Kaj lahko stori v Londonu? Svetovni vrh se je zelo razširil in vrhunskih rezultatov je zmožnih veliko več strelcev kot nekoč. Ne velja za favorita, ni pa še za odpad. Pred štirimi leti je proslavil odličje v družbi Sare Isaković, ki si je skupaj z Anjo Klinar edina zagotovila nastop v olimpijskem bazenu. Plavalcev z normo B je precej, vendar pa jim ta zaradi zaostrenih kriterijev še zdaleč ne zagotavlja poti v London. Po dosedanjih izidih sta ji najbližje Peter Mankoč in Robert Žbogar, glede na formo zadnjih tednov je blizu tudi Damir Dugonjić. Zadnji rok za doseganje norm bo EP v Antwerpnu od 21. do 27. maja.

Tudi judoistični tabor računa na nadaljevanje niza olimpijskih podvigov, ki sta ga začeli Žolnirjeva in Polavdarjeva, poleg njiju pa imata velike načrte še Raša Sraka Vukovič in Rok Drakšič. Vsi lahko posežejo po kolajni, vsi lahko ostanejo brez nje. Leto dni pred OI v Pekingu smo v Delu pripisali največ možnosti Polavderjevi, ki je potem tudi osvojila bronasto kolajno. Če bi se morali zdaj vnovič odločiti, bi v ospredje postavili Žolnirjevo, 3. letos na EP in SP.

Po Hauptmanovih sledeh

Krepka aduta bosta tudi jadralca Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec, ki pa morata z interno bitko določiti, kdo bo nastopil v razredu finn. V prednosti je ta čas Vinčec. Nekoliko bolj v zavetrju zaenkrat vozijo kolesarji, ki lahko računajo na tri štartna mesta na klasični cestni dirki in eno na vožnji na kronometer. Ker bo cestna trasa ravninska in zahtevnejša kot na zadnjem SP na Danskem, je bolj ali manj jasno, da bodo nastopili Jani Brajkovič (slednji tudi v vožnji na kronometer), Borut Božič in Grega Bole, ki naj bi po mnenju selektorja Martina Hvastija imela lepe možnosti, da na cilju pred Buckinghamsko palačo ponovita uspeh Andreja Hauptmana, petega v Atenah 2004.

Bojan Tokič se je po osvojitvi brona na EP neposredno uvrstil na OI, na katerih je prvič sodeloval v Pekingu. Izločil ga je poznejši prvak Ma Lin in vnovič se bo moral soočiti s hujšo konkurenco kot letos v Gdansku. Tudi pri tenisu bosta odločili svetovni lestvici, vendar na dan 11. junij. Za zdaj kaže, da si bosta nastop zagotovili Polona Hercog (med posameznicami) in Katarina Srebotnik pri dvojicah, pri čemer si lahko sama izbere soigralko, ker je članica »top 10«.

Manj srečno roko so imeli telovadci, saj so glavni aduti že ostali brez možnosti za nastop. Aljaž Pegan (drog) pač ni nastopil na kvalifikacijskem SP, Mitja Petkovšek (bradlja) in Sašo Bertoncelj (konj z ročaji) pa nista izpolnila kriterijev FIG za specialiste: kolajna na SP in nastop na še dveh orodjih.

Dovolj kolajna ali 10. mesto?

Če so olimpijsko čast tekmovalcev v moštvenih igrah doslej branili le rokometaši, ki so se predstavili v Sydneyju in Atenah, o poti v London še vedno sanjajo tudi odbojkarji. Od 7. do 14. maja jih v Sofiji čakajo evropske kvalifikacije s Srbijo, Italijo, Bolgarijo, Finsko, Nemčijo, Španijo in Slovaško. Glede na to, da se bo na OI neposredno uvrstila le ena reprezentanca, so možnosti Slovencev minimalne.

Tudi z rokometnega EP (15. do 29. januar) bo neposredno na OI potoval le evropski prvak (ali drugouvrščeni, če bodo zlato osvojili svetovni prvaki Francozi), na voljo pa sta še dve mesti na treh kvalifikacijskih turnirjih, ki jih bodo predvidoma od 6. do 8. aprila gostile Danska, Španija in Švedska, 2., 3. in 4. s SP). Na vsakem bodo igrale po štiri reprezentance z vseh celin, iz Evrope so poleg gostiteljic že zanesljive Hrvaška, Islandija in Madžarska (5., 6. in 7. s SP). Slovenijo lahko v Srbiji prehitijo vsa našteta moštva, toda le eno (dve, če bo eno od njih evropski prvak ali poraženec v finalu s Francijo) s seznama, na katerem so Poljska, Norveška, Srbija, Nemčija, Rusija, Slovaška, Češka in Makedonija. Ob srečnem razpletu bi lahko torej zadostovalo že 10. mesto, v najslabšem bo potrebna kolajna.