Olimpijski komite je izgubil zadnjo besedo

Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije: »Sprejeta odločitev je izjemno negativna. O članih sveta FŠO že tako odloča državni zbor, to, da je predlagatelj posegel še v imenovanje članov strokovnega sveta, pomeni dvojni filter in podržavljanje nečesa, kar je prej pripadalo športu. Kdo je kaj izgubil in kdo morebiti pridobil, je za zdaj prezgodaj govoriti. To bomo videli pozneje, v vsakem primeru pa gre za poseg v avtonomijo športa. Avtonomija pa je eno od temeljnih načel organiziranosti športa v Evropi. Na olimpijskem komiteju bomo vsekakor z vsemi demokratičnimi sredstvi temu nasprotovali. Mislim, da na delo v OKS sprememba loterijskega zakona ne bo vplivala.«

Peter Kukovica, predsednik Atletske zveze Slovenije: »Sprememba pri imenovanju članov sveta Fundacije za šport je pokazala, da dogovor med slovenskim olimpijskim komitejem in državo žal ni mogoč, zato se je pogovor preselil na drugo raven. Kakšne bodo posledice, bo pokazal čas, upam, da bo šlo na boljše. Verjamem namreč, da vsak ukrep pelje k izboljšanju, in ga kot takega tudi jemljem. Želim si, da bi pridobil šport, kdo bo izgubil, pa je že znano. Olimpijski komite, ki ne bo imel več zadnje besede pri imenovanju. Na atletski zvezi zaradi novega načina imenovanja ne bo poslej nič drugače, na delo bi lahko vplivali le prilivi, če bi se občutno zmanjšali. Hkrati upam, da bo naš predlagani kandidat za svet Fundacije za šport užival dovolj zaupanja, da ga bodo izvolili.«

Tomo Levovnik, nekdanji športni funkcionar: »Sprememba loterijskega zakona gotovo ni korak naprej. Država se je nekoč odločila, da bo loterijska sredstva prek koncesije dodelila civilni sferi in bilo bi korektno, če bi civilna sfera ta sredstva tudi delila povsem avtonomno. Ne vem, zakaj ji ne bi zaupali. Tedaj, ko sem bil eden od članov Loterije Slovenije, sem celo zagovarjal možnost, da bi to koncesijo dodelili OKS kot krovni športni organizaciji pri nas. Da bi torej sredstva delil kar OKS. Država bi morala bolj zaupati civilni sferi – saj je možno z ustreznimi kontrolnimi mehanizmi tudi proces delitve denarja do potankosti nadzorovati. Tedaj smo izhajali iz pozitivne izkušnje v Italiji: tam je njihov olimpijski komite, CONI, dobil to koncesijo in je znal pridobljena sredstva zelo modro oplemenititi. Pri nas smo dobili FŠO in FIHO, kar niti ni bilo slabo, država pa je ohranila vpliv na kadrovanje. V zadnjem času se vsi prepirajo o tem, kdo bo koga kam predlagal, toda bistvo se skriva drugje: pomembno je le, kdo na koncu koga potrdi oziroma sprejme. Če bi zaupali civilni sferi, ne bi bilo treba o tem odločati v državnem zboru. Prav tako ni dobro, da bodo pripravljavci predlogov odgovorni tudi za proračunska sredstva. Še nekaj je zelo pomembno, in česar zadnja rešitev ne spodbuja: pogrešam sistemski pristop pri promociji športa skozi igre na srečo, kar se je v tujini izkazalo za zelo pozitiven pristop. Če bi bili vnaprej znani končni prejemniki koncesijskih sredstev, na primer nadarjeni športniki ali nek sklad za razvoj stroke, bi ljudje še bolj podpirali koncept iger na srečo.«

Stane Oražem, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije: »Novela spremembe ZLPLS je bila kar odmevna, sprejeta pa je bila po hitrem postopku. Upam, da so pripravljalci zakona upoštevali kakšnega od predlogov sveta Fundacije za šport. Podrobno sem namreč proučil le prvotni predlog zakona, končne verzije, ki je bila sprejeta v petek, pa še nisem prebral. Vem le, da odslej ne bo več funkcije direktorja FŠO, kar se mi ne zdi posrečena zamisel. Verjamem namreč, da nam bo v prihodnje uspelo pridobiti še več sredstev iz koncesij za igranje iger na srečo, v mislih pa imam predvsem prihodke od številnih spletnih stavnic, ki domujejo tudi v Sloveniji. Torej bi potrebovali direktorja FŠO. Težko bi se opredelil do sprememb zakona, saj svet FŠO v tem postopku ni bil pomemben akter, vem le, da prvotnega predloga vlade – kot se spomnim – ni podprl noben član sveta FŠO. Namen Fundacije je, da bi civilna družba odločala o delitvi sredstev in upam, da s spremembo ZLPLS politika ne bo dobila večjega vpliva na ta segment delovanja FŠO. Prav tako smo nasprotovali členu zakona, ki bi prepovedoval delovanje športnih funkcionarjev v svetu FŠO. Mar naj odloča o delitvi denarja nekdo, ki ne prihaja iz športa?«

Edi Kolar, član izvršnega odbora OKS: »Gre za izrazito podržavljenje športa. Prvič, ker bodo poslej vsakomur iz civilne sfere, ki ni povšeči vladi, vrata v strokovni svet trdno zaprta, drugič, ker so se administrativne naloge s FŠO prenesle na ministrstvo in se je zato izgubil nadzor nad delom FŠO, in tretjič, ker se je ukinil položaj direktorja. Tudi njegovo delo se je preneslo na ministrstvo, pa se ne bi smelo. Upravljalska in menedžerska vloga bi morali biti ločeni, po novem pa sta se obe prenesli na raven države. Zanimivo je, da je položaj direktorja Fundacije za šport ukinila ista oseba, ki nas je prej prepričevala, kako pomembna je ta funkcija. Sprašujem se, zakaj smo ji štiri ali pet let plačevali po 5000 evrov na mesec. S spremembo loterijskega zakona je zanesljivo največ izgubil šport, še zlasti, ker so se vse poteze preselile na osebno raven. Prej smo imeli dva vira prilivov, državnega in javnega, zdaj bosta oba državna, s čimer je vlada dobila moč na račun civilne družbe. Kot gimnastični trener se seveda bojim za prihodnost tega športa. Najbrž nas čakajo veliki finančni problemi.«