Omejitev za Tino Trstenjak predstavlja zgolj nebo

Ljubljana – Vodilni možje Judo zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije si po uvodnih dneh evropskega prvenstva zagotovo želijo, da bi bile olimpijske igre na sporedu štirikrat bolj pogosto kot običajno. Najboljši slovenski judoisti so v odlični formi. Po srebru Adriana Gomboca je tudi Tina Trstenjak upravičila vlogo favoritinje in ozaljšala svojo zbirko kolajn z novim zlatom.

Težko si je predstavljati »lahkotnost«, s katero Tina Trstenjak v zadnjih letih niza šampionske podvige ter bogati domačo vitrino s kolajnami in pokali. Če bi odmislili njene pretekle uspehe in se osredotočili le na zadnjih nekaj let, je njena statistika tako rekoč brezmadežna. Naslovu svetovne prvakinje iz Astane 2015 je dodala naslova evropske prvakinje lani v Kazanu in letos v poljski metropoli, v vmesnem času je opravila s konkurenco tudi na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Njene tekmice dobivajo vse večje komplekse, nemara se jim ob prihodu na tatami zdi, da stoji pred njimi največji mlin na svetu, ne pa simpatična 26-letnica iz celjskega kluba Sankaku, tako brezkompromisno melje vse pred seboj Tina Trstenjak.

»Za menoj je zelo naporen dan ... Priznam, da moje borbe niso bile najboljše in nisem bila na optimalni ravni, a sem navzlic temu dobila vse dvoboje in ubranila naslov iz prvenstva v Rusiji. Spremljali ste zahtevne dvoboje, posebej težko je bilo v finalu, ki je bil zelo dolg, a mi je uspelo preseči tudi to,« se je veselila svojega novega podviga najtrofejnejša članica slovenske judoistične družine. Trstenjakova je izbojevala Sloveniji že 44. kolajno na prvenstvih stare celine in sedmo z najbolj žlahtnim leskom, potem ko so bili najboljši že Raša Sraka (2003), Urška Žolnir (2009), Lucija Polavder (2010, 2013), Rok Drakšič (2013) in lani v Kazanu prvič Tina Trstenjak.

Zdi se, da ta čas predstavlja omejitev za »zlato« Tino le nebo. V tej sezoni je dobila najmočnejša turnirja za svetovni pokal – veliko nagrado Düsseldorfa in grand slam v Parizu –, zato prevladuje občutek, da bi bilo lažje ustaviti cunami kot njo. To so na svoji koži občutile tudi štiri njene tekmice, ki so včeraj zaman upale na slab trenutek slovenske šampionke ali morebitno njeno napako. Po vrsti so ji priznale premoč Rusinja Darja Davidova, Italijanka Edwige Gwend, Nemka Martina Trajdos in v finalu še Francozinja Margaux Pinot. Res je, ni šlo za Tinino največjo tekmico Clarisse Agbegnenou, najbližjo zasledovalko Trstenjakove na svetovni lestvici. Clarisse se zaradi poškodbe ni borila v polfinalu, pred dvobojem z rojakinjo Pinotovo se je odločila za vdajo, zato ni prišlo do obračuna Trstenjak-Agbegnenou.

Zlato po maratonskem finalu

»Poznam tudi Clarisse. Nazadnje sem jo vrgla na tla prav v Parizu, tokrat pa mi ni šlo, zato sem še toliko bolj vesela zmage. Tudi tekmica je bila namreč odlična. Počasi me spoznavajo vsi in se name temeljito pripravijo,« je še dodala Tina Trstenjak, ki ne pomni, kdaj je nazadnje tekmovala v tako dolgi borbi. Finale je namreč trajal 8 minut in 29 sekund, odločilna pa je bila kazen za spočito Francozinjo v podaljšku. Prvi in tretji dvoboj na turnirju je Trstenjakova končala predčasno z iponom, Italijanko je premagala z vazarijem v podaljšku.

Zlata judoistka, ki bo dopolnila 27 let le štiri dni pred vrhuncem letošnje sezone, avgustovskim svetovnim prvenstvom v Budimpešti, je torej začela leto na sanjski način in v slogu šampionke, ki jo je naučila prve korake v judu – zlate olimpijke Urške Žolnir. Tina Trstenjak očitno brezhibno prenaša breme pritiska favoritinje na največjih tekmovanjih, kar na tako popoln način uspeva le redkokateremu športniku pri nas, zato gotovo še ni rekla zadnje besede na tatamiju. Po nekaterih tekmah za svetovni pokal bo imela prvo priložnost za nov korak v karieri avgusta v madžarski metropoli.