Osnovni cilj odbojkaric je že dosežen

Apeldoorn – Osnovni cilj na krstnem merjenju z evropsko elito so slovenske odbojkarice, ne glede na razplet današnjega (17) zadnjega obračuna skupine A s prav tako dvakrat poraženimi Poljakinjami, že dosegle. V svojo statistiko so namreč vpisale zgodovinski prvi osvojeni niz, ki pa ga niso izvlekle proti komurkoli, temveč proti najvišje rangirani reprezentanci stare celine – Italiji.

Selektor Bruno Najdič pred sobotnim prvencem z gostiteljicami Nizozemkami, verjetno najbolj atletsko zasedbo na prvenstvu, ni zaman opozarjal, da se tako mladi in neizkušeni zasedbi lahko zgodita tudi popoln mrk in razpad sistema. In prav je imel, v uvodnih dveh dvobojih so se črne minute nekajkrat vlekle v nedogled, še najbolj v zadnjem nizu sinočnjega obračuna z Italijankami, ki so – razdražene po izgubljenem prejšnjem nizu – udarile z vsemi topovi in si zagotovile skoraj neverjetno in zares redko videno prednost z 11:0. Ta del bo, podobno kot prva polovica dvoboja, za čimprejšnjo pozabo, prav nasprotno pa so se dekleta osvojenega tretjega niza, v katerem so že zaostajala z 19:22, prešerno in razigrano veselile kot majhne deklice. Zabeležen bo namreč v vseh letopisih o slovenski reprezentančni odbojki, zanj pa sta bili najzaslužnejši pogumni rezervistki, sicer soigralki pri Novi KBM Branik – študentka medicinske fakultete, korektorka Iza Mlakar, in študentka fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, blokerka Saša Planinšec.

Italijanke so imele v svojih vrstah devet igralk, starih 27 let ali več, Slovenk deset obrazov, starih kvečjemu 24 let. Najdičeve izbranke doslej niso imele možnosti nuditi odpora tako postavnim dekletom, kot sta bili 22-letna korektorka senegalskih korenin Valentina Diouf, ki se ji merilna letev ustavi šele pri neverjetnih 202 cm, in leto dni mlajša blokerka Cristina Chirichella, ki je svojih 195 cm odlično unovčila in z blokom zaustavila kar 12 (!) tekmečevih napadov, kar bodo naše odbojkarice še dolgo pomnile. Ko se je selektor Marco Bonitta najedel igre mačke z mišjo, je v tretjem nizu četverico iz začetne šesterke – tudi Dioufovo – potegnil na klop in priložnost ponudil še rezervistkam, kar so Slovenke izkoristile in s srčno igro izvlekle častni niz. Ni pa se jim niti sanjalo, kaj so s tem sprožile za začetek četrtega dela, ko so jih nasprotnice dobesedno pospravile s parketa.

Že dan pred tem je Najdičeva četa v dvoboju zasedb, ki sta igrali v precejšnjem krču – Slovenke zaradi prvenca med evropsko elito, Nizozemke zaradi visokih pričakovanj domačega občinstva –, pogumno začela in na prvi tehnični odmor odšla celo z dvema točkama zaloge, nato pa do konca drugega niza vpisala le še 18 točk in zgolj nemočno spremljala šov gostiteljic, ki so v napadu tolkle z vseh koncev in krajev in bile pri tem več kot 60-odstotno uspešne. Bliskovito udobno vodstvo jih je uspravalo do te mere, da so tekmicam v zadnjem delu dopustile, da so jih dolgo lovile (14:15), v končnici pa so si privoščile še tri zapravljene zaključne žoge, naposled pa je zadnjo točko vendarle prispevala najučinkovitejša na parketu, korektorka Lonneke Slöetjes (16). Kar devet nizozemskih reprezentantk v višino meri 188 cm ali več, drugega torej niti ni potrebno dodati. »Malo so nam ponagajala čustva. Ni nas bilo strah, a vseeno ni šlo,« je priznala kapetanka Marina Cvetanovič.