Otroka pomembnejša od golfa

Da je kariere zares konec, zvezdnik golfa Tiger Woods še ni uradno izjavil. Je pa nakazal. V zadnjem letu in pol je prestal tri operacije hrbta. »Nobene operacije več. Sedem jih je bilo dovolj. Štirikrat kolena, trikrat hrbet,« je poudaril, da za ceno nadaljevanja športne poti ne bo šel več pod nož. Zadnji, sicer manjši poseg po septembrski operaciji, je imel pred dvema tednoma.

Prejšnji teden se je spravil na noge. Kakšen je njegov vsakdan, potem ko je zapustil bolnišnico? Po kratkem sprehodu po plaži se vrne na domači kavč. Kdaj bo lahko začel spet vaditi, ne ve. Za zdaj je osredotočen na hojo.

Zdi se, da toliko prostega časa, kot ga ima zdaj, še ni imel. Lahko bi si ga krajšal z ogledom predstav svojih tekmecev, a mu za igro, ko je daleč stran od dogajanja, ni mar. »Ne pomnim, kdaj sem si nazadnje na televiziji ogledal golf. Pravzaprav tega ne prenesem. Če ima kdo od mojih prijateljev možnost za zmago, takrat pokukam na zaslon. Spremljal sem recimo Jasonovo zmago (Day, op. a.) na PGA, vendar z izklopljenim zvokom. Vedno ga utišam, zraven pa imam vklopljen še drug televizor,« je razkril, kakšen je med »bolniško« njegov odnos do golfa. Spremljati karavano je boleče predvsem zato, ker bi se rad vrnil, a se zaveda, da se to verjetno ne bo več zgodilo.

Po vsaki operaciji je imel izdelan načrt za vrnitev, ki mu je sledil, tokrat pa je drugače: časovnica za okrevanje ne obstaja. »Sem človek, ki si vselej začrta cilje. Trenutno stanje pa mi tega ne dopušča. Po novem si moram reči: moj današnji cilj je početi nič. Za nekoga, ki je vajen trdega dela in treninga, je tak koncept zelo težko razumeti. Iz svojih zdravstvenih težav sem se nekaj le naučil: paziti moram nase, saj vem, da nočem na nov poseg. Četudi ne bom nikoli več igral, bi rad preživljal kakovosten čas s svojima otrokoma. Tega po preteklih operacijah nisem mogel izkoristiti,« je opozoril, da je pogrešal druženje z otrokoma.

Ko si je v preteklosti hudo poškodoval hrbet in je skorajda že končal okrevanje, je vadil za hišo. Med udarcem ga je zagrabilo v živcu, padel je po tleh. »Pri sebi nisem imel mobilnega telefona. Nepremično sem obležal, nikogar nisem mogel poklicati. Na srečo se hči ves čas potika v moji bližini, našla me je na tleh in me vprašala, kaj je narobe. Šla je po pomoč, da so mi pomagali vstati,« je poudaril, da sta Sam in Charlie zanj najpomembnejša na svetu. Tudi pomembnejša od zmage na majorju? »Tudi od golfa. To sem spoznal zdaj.«

O svoji usodi se je pogovarjal z drugimi športniki s podobnimi nevšečnostmi. »Ko gre za težave s sklepom, so napovedi jasne, pri živcu pa preprosto ne veš, kaj se bo zgodilo. In takšna negotovost športnika ubija,« je opozoril 39-letnik. Da bi bil še kdaj 100-odstotno zdrav, ne verjame. »Bolj se bom približal temu odstotku, bolj bom vesel,« je skromen največji zvezdnik med golfisti, ki pa vseeno čuti, da se še lahko vrne med tekmece. »Verjetno bom še igral, a z manjšo bolečino. Nočem pa več pod nož, s tem sem opravil,« je odločen Wodos.

V prihodnosti bi še rad vihtel palico na najprestižnejših tekmovanjih. »Ne bi si želel konca kariere, to ni nekaj, kar načrtujem, da se bo zgodilo. A če se bo, se pač bo. Pomiril sem se glede tega vprašanja. Zame je veliko bolj pomembno biti z otrokoma. Ne vem, kako bi živel sam s sabo, če ne bi sodeloval v njunih življenjih,« je zaupal medijem. Zdravstvene težave so ga privedle do novih spoznanj tudi glede propadlega zakona z nekdanjo ženo. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi si želel bolj odprt in iskren odnos. »Zdaj delujeva odlično. Je ena od mojih najboljših prijateljic. Veliko se pogovarjava in zavedava se, da sta otroka najbolj dragocena v najinih življenjih. Želel bi si, da bi vse to vedel že pred leti,« se je zamislil ...