Tiskane izdaje
Peter Prevc, Tina Trstenjak, Jan Oblak, Tim Gajser, Janja Garnbret, Luka Dončić, Veselka Pevec, Primož Roglič, Peter John Stevens, Ilka Štuhec ... Letos smo z veseljem dosegali njihove vrhunske dosežke, s katerimi Slovenija ostaja športna velesila.
Začetek športnega leta je z izjemnimi uspehi zaznamoval smučarski skakalec Peter Prevc, ki je v svetovnem pokalu rušil vse pred seboj in se okitil z zmagovalno lovoriko na novoletni turneji štirih skakalnic, naslovom svetovnega prvaka v poletih in velikim kristalnim globusom. Da je ostalo vse v družini, je s sanjskim začetkom nove sezone jeseni poskrbel njegov mlajši brat Domen, komaj 17 let star.
Poletje so zaznamovali nogometno evropsko prvenstvo v Franciji, na katerem je slovenske barve zelo dostojno zastopal koprski sodnik Damir Skomina (pravico je delil tudi v četrtfinalnem obračunu med Walesom in Belgijo), in olimpijske igre v Riu, s katerih se je naša odprava vrnila s štirimi odličji. Najžlahtneje je sijalo na judoistki Tini Trstenjak (do 63 kg), srebrna sta postala kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer (K-1 slalom) in jadralec Vasilij Žbogar (finn), sicer zastavonoša na otvoritveni slovesnosti, bronasta pa še ena judoistka Ana Velenšek (do 78 kg). Do četrtfinala so na olimpijskem turnirju napredovali rokometaši, tam pa so premoč priznali Dancem (30:37). Uspešne so bile tudi paraolimpijske igre v Braziliji, še posebno za strelski tabor: Veselka Pevec si je pokorila konkurenco, Franček Gorazd Tiršek je bil drugi.
Tina Trstenjak Foto: Matej Družnik/Delo
Poudariti velja še izvrstno sezono motokrosističnega fenomena Tima Gajserja, ki se je ob ognjenem krstu med elito suvereno dokopal do naslova svetovnega prvaka v razredu MXGP. Izjemen dosežek se je posrečil tudi nogometnemu reprezentantu Janu Oblaku, ki se je med vratnicami Atletica prebil do finala lige prvakov in tam v madridskem mestnem derbiju priznal premoč Realu. Hokejska izbrana vrsta si je pod taktirko Nika Zupančiča na kvalifikacijskem turnirju v Minsku drugič zapovrstjo zagotovila olimpijski nastop, doma pa je bilo najbolj vroče na nogometnih zelenicah, saj je Olimpija po dveh desetletjih naslov državnega prvaka vrnila v Ljubljano.
Še ne polnoletna športna plezalka Janja Garnbret je letos pobrala vse, kar je bilo na razpolago v težavnosti – naslov članske in mladinske svetovne prvakinje ter globus za najboljšo v svetovnem pokalu. Na evropskih prvenstvih so se slovenski športniki različnih panog kar nekajkrat zavihteli na zmagovalni oder: na plavalnem je bil Peter John Stevens srebrn, Tjaša Oder pa bronasta, kajakašica Urška Kragelj je zasedla drugo mesto v slalomu na divjih vodah, skakalec s palico Robert Renner pa je bil tretji v Amsterdamu.
Peter Kauzer Foto: Matej Družnik/Delo
Kolesar Primož Roglič, nekdanji smučarski skakalec, je nase znova opozoril z etapno zmago na Giru, v zimskih športih pa so se med zmagovalci preizkušenj svetovnega pokala znašli tudi alpska smučarka Ilka Štuhec, smučarska skakalka Maja Vtič, tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar. Rokometaš Uroš Zorman se je s Kielcami veselil zmagovalne lovorike v ligi prvakov, odbojkarji pod taktirko Andree Gianija pa so se prebili iz tretjega kakovostnega razreda svetovne lige v drugega.
Na čelu UEFA
Za najodmevnejši dogodek, v katerega je bil letos vpleten slovenski športni funkcionar, je poskrbel septembrski volilni kongres Evropske nogometne zveze (UEFA) v Atenah, na katerem so izbrali naslednika suspendiranega Francoza Michela Platinija. Volja delegatov je bila jasna: z ogromno večino je zmagal dotedanji prvi mož Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin, ki je edinega »preživelega« izzivalca, Nizozemca Michaela van Praaga (drugi so popadali predčasno), ugnal s kar 42:13. Za slovenski šport in državo sploh je bil to zgodovinski dan, saj je Čeferin zasedel vodstveni položaj ene najvplivnejših športnih organizacij na svetu.
Vasilij Žbogar Foto: Matej Družnik/Delo
Podmladek
O neverjetnih dosežkih rosno mladih plezalke Janje Garnbret, motokrosista Tima Gajserja, smučarskega skakalca Domna Prevca in plavalca Petra Johna Stevensa več zgoraj, dodati jim je treba vsaj še enega največjih talentov evropske košarke, 17-letnega Luko Dončića, ki postaja vse bolj prepoznaven v majici madridskega Reala. Mladi val na čelu z Luko Zahovićem vse glasneje trka na velika vrata tudi v slovenskem nogometu, medtem ko je šla 16-letna teniška igralka Kaja Juvan po poti Mime Jaušovec in osvojila prestižni Orange Bowl.
Upokojenci
Včasih so navduševali športne navdušence doma in širše, letos pa so zapečatili uspešne kariere in si poiskali nove izzive. Med svežimi upokojenci so tako nekdanji kapetan hokejske reprezentance Tomaž Razingar, športna plezalka Maja Vidmar, atletinja Marija Šestak, košarkar Jaka Lakovič, plavalka Anja Čarman, alpski smučar Matic Skube, biatlonka Andreja Mali, smučarski skakalec Jure Šinkovec, kolesar Matej Marin, spidvejist Aleksander Čonda, avtomobilist Martin Jeršin, nekdanja odbojkarska reprezentanta Matevž Kamnik in Miha Plot (oba že trenerja), legenda dvoranskega nogometa Mile Simeunović in mnogi drugi.
Ana Velenšek Foto: Matej Družnik/Delo
Odšli so
Izjemno pozornost javnosti je avgusta pritegnilo mnogo prezgodnje slovo 26-letne Zarje Černilogar, ene najhitrejših evropskih gorskih kolesark v spustu. V Kamniku se je udeležila koncerta v sklopu tradicionalnega KamFesta, odšla na stranišče in se ni vrnila. Našli so jo mrtvo pod nedostopnim obzidjem kamniškega gradu. Športna Slovenija je avgusta obnemela tudi ob tragični smrti dveh obetavnih 20-letnih nogometašev B-ekipe Maribora Damjana Marjanovića in Srba Zorana Baljaka v prometni nesreči na Tržaški cesti v Mariboru, h kateri sta prispevala neprilagojena hitrost in neupoštevanje signalizacije. Tretji potnik v vozilu, Ljubomir Moravac, se je hudo poškodoval.
V začetku oktobra je v 71. letu starosti bitko s težko boleznijo izgubil dolgoletni zdravnik slovenske nogometne reprezentance dr. Vasja Kruh, zahrbtna bolezen je nekaj tednov pozneje vzela tudi večkratnega spidvejskega državnega prvaka Kreša Omerzela (59 let), junija se je poslovil vsestranski vaterpolski funkcionar Marko Troppan (66 let), že v začetku leta pa je odšel Slovanov nogometni vratar Zvone Magič (59 let). Športna Slovenija je žalovala tudi za dolgoletnim fizioterapevtom rokometnega prvaka Celja Pivovarne Laško Miletom Maksimovičem (81 let), nekdanjim tekmovalcem, trenerjem in smučarskim delavcem Marjanom Magušarjem - Jako (94 let), nekdanjim predsednikom Atletske zveze Slovenije Janezom Ponebškom (84 let) in legendarnim športnim poročevalcem Vala 202 Borisom Ljubičem (67 let).
Tim Gajser Foto: Jure Eržen/Delo
Štorklje na delu
Za prihodnje športne rodove se očitno res ni bati, letos so imele štorklje še posebno veliko dela. V začetku oktobra se je rojstva drugega otroka razveselil hokejski as Anže Kopitar, njegova hči Neža je dobila bratca Jakoba. Sredi avgusta je s srčno izbranko Mateo prvorojenko Milo povil priljubljeni biatlonec Jakov Fak, pred kratkim pa je, ravno na svoj 37. rojstni dan, še drugič postala mamica nekdanja šampionka v smučarskem teku Petra Majdič. V nogometnih logih sta se povečanja družine vzradostila Milivoje Novaković, ki je tik pred božičem prvorojencu nadel ime Nikolas, in Haris Vučkić, v košarkarskih pa Jaka Lakovič, ki je z ženo Heleno Boada septembra dočakal dvojčka Pola in Luko, in Sandi Čebular, njegova žena Tjaša je že v začetku leta povila sinčka Maja.
Sinovi so se rodili še telovadcu Sašu Bertonclju (Jan), bronasti olimpijki iz Pekinga, judoistki Luciji Polavder (Val Luka), in »puščavskemu lisjaku« Miranu Stanovniku (Jakob), hčerke pa nekdanji atletinji Radmili Vukmirović (drugorojenka Iris), rokometašu Mihi Žvižeju (Freja), plavalcu Damirju Dugonjiću in najboljšemu slovenskemu šahistu Luki Leniču (Olivia). Dvojna sreča je z Žakom in Zojo potrkala na vrata kajakaša Jureta Megliča, ki sicer nastopa pod zastavo Azerbajdžana, športne gene ima tudi mala Leila, ki je osrečila nekdanjo smučarko in zdaj televizijsko novinarko Ano Kobal ter direktorja Košarkarske zveze Slovenije Aleša Križnarja, očka pa je postal tudi legendarni komentator dirk formule ena Miran Ališič.
Janja Garnbret Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Pred oltar
Iztekajočega se leta priljubljeni košarkar Jaka Lakovič ne bo mogel kar tako zlepa pozabiti. Zapisali smo že, da je tudi uradno končal športno pot in postal očka dvojčkov, vmes pa je še našel čas in večni »da« šepnil svoji srčni izbranki, Španki Heleni Boada, sicer tudi košarkarici. Zvestobo sta si na slovenski obali obljubila tudi odbojkarski reprezentant Klemen Čebulj in njegova dolgoletna partnerka Sara, že aprila sta pred matičarja – na Rogli – skočila deskar na snegu Rok Marguč in njegova Tina. Smučarska tekačica Barbara Jezeršek, ki je že pred časom javno izpovedala svojo istospolno usmerjenost, pa je poročno slavje s partnerko pod streho spravila v Avstraliji, kjer tudi živi.
Škandali in afere
Nogometni reprezentant Kevin Kampl, član bundesligaša Bayerja, je kar prek SMS-sporočila selektorja Srečka Katanca seznanil, naj nanj – zaradi utrujenosti – ne upa v kvalifikacijskih dvobojih za nastop na SP 2018 s Slovaško in z Anglijo. Saga je imela vsaj rezultatsko srečen konec: naši fantje so v dveh tekmah vpisali štiri točke. Še bolj je tik pred koncem leta odmeval spor med smučarsko zvezdnico Tino Maze (mimogrede, letos je diplomirala na mariborski pedagoški fakulteti) in Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) glede nastopa Črnjanke na skorajšnji poslovilni tekmi na Zlati lisici. Obe vpleteni strani sta nepotreben spor po mnogih težkih besedah vendarle kompromisno rešili. Na dosežke nekaterih slovenskih športnikov pa je senco vrgla tudi sled dopinga, v krempljih prepovedanih substanc so se znašli plavalki Špela Bohinc in Tanja Šmid, gorska kolesarka Blaža Klemenčič, kolesarji Jure Kocjan, Kristjan Fajt in Igor Kopše, atlet Boštjan Buč pa naj bi z njimi služil oziroma prekupčeval.
Tina Maze Foto: Tomi Lombar/Delo
