Tiskane izdaje
Ljubljana – Glede na povsem ponesrečeno generalko, na kateri je moral senzacionalno priznati premoč kranjskemu Triglavu, se je slovenskemu odbojkarskemu šampionu ACH Volleyju posrečil zelo spodoben uvod v novo, že deveto zaporedno sezono lige prvakov. Stožice niso padle brez boja, čeprav je bilo že vnaprej jasno, da bodo ob naskoku zvezdniške Modene le stežka ostale nedotaknjene.
Trener ljubljanske zasedbe Bogdan Kotnik je kljub porazu z 0:3 s prstom pokazal na odločno in borbeno igro svojih varovancev v neenakovrednem dvoboju z enim najboljših kolektivov stare celine, pri tem pa ni pozabil dodati, da torej sobotni ligaški poraz proti Kranjčanom ni bil posledica pomanjkanja kakovosti, temveč predvsem motivacije, kar se v obračunih z realno slabšimi nasprotniki rado dogaja tudi najboljšim, čeprav vsi trenerji stremijo k temu, da se ne bi. Prav zato je starosta ACH Volleyja Matija Pleško, še preden je sploh temeljito prežvečil uvod v ligo prvakov, že opozarjal na nepotrebno razprodajo ugleda kluba, ki je slovenski klubski odbojki dal mnogo več kot kateri koli drug.
»Uvertura v novo sezono LP je torej za nami, rezultat je nekako pričakovan, z igro pa nismo razočarali. Ne smemo pa zanemariti, da nas takoj čaka DP, v katerem pač moramo zastopati barve ACH Volleyja tako, kot se od nas pričakuje. Najprej nas čaka težko gostovanje v Murski Soboti, nato Maribor, v LP pa bomo priložnost iskali v naslednjih tekmah,« se izkušeni libero zaveda, da bo samo nova domača ligaška lovorika zmajem zagotovila nadaljnje bivanje med evropsko klubsko elito. Navsezadnje je klubski proračun, kljub številnim rezom v minulih sezonah, še vedno neprimerljiv za kogar koli v slovenski odbojki, zato Ljubljančani od odgovornosti, ki jo prinaša vloga nespornega favorita, pač ne morejo bežati.
Modena se je – kljub nezvenečemu tekmecu – predstavila v pričakovani luči, predvsem pa je aktivirala zvrhan arzenal ekshibicije, kar je nedvomno govorilo o tem, kako sproščeni in samozavestni so bili fantje trenerja Angela Lorenzettija, ki je z njimi – predvsem z muhastim, a tokrat zelo dobro razpoloženim Earvinom Ngapethom – nenehno duhovičil in se šalil, kot da ne bi šlo za tekmo najvišjega ranga, temveč za prijateljski dvoboj brez rezultatskega vložka. Statistično je bil italijanski predstavnik v vseh pogledih boljši od slovenskega, ki se je precej lovil predvsem pri sprejemu. »V našem moštvu sta le dva 'skok-serverja', pri Modeni jih je že v prvi postavi pet, na kar se na treningu enostavno ne moreš prilagoditi in pripraviti. Plastično rečeno: pokrivati pol metra več prostora ob nasprotnikovem 'skok-servisu' v slovenskem prvenstvu ne pomeni enake razdalje kot v ligi prvakov. Potem seveda prihaja do razlik, do slabšega sprejema, kar mora naš podajalec reševati z visokimi žogami, ki pa so jih tokrat naši napadalci odlično zaključevali,« poudarja 39-letni Pleško, ki je celo dve leti starejši od trenerja Kotnika.
Po tekmi je nekaj očitkov na Kotnika letelo predvsem v smeri, da ni menjal začetne postave, čeprav je bilo jasno, da brez prevetritve kadra ritma igre ne bo mogoče spremeniti. Predvsem v končnici prvega niza bi ob vodstvu s 25:24 in prvi zaključni žogi podajalca Roka Satlerja lahko zamenjal denimo z dvometrašem Dikom Puričem in okrepil blok, a se to ni zgodilo, kar so gostje izkoristili z odprtimi rok. ACH Volley je imel na razpolago le enega organizatorja igre, Satlerja, kar pa po Pleškovem prepričanju ni bil ključni hendikep: »Seveda je za nas velik minus, če manjka Matija Jereb. Potrebujemo vsakogar, seveda pa smo toliko profesionalci, da smo očistili glave pred tekmo in se maksimalno, kot se je dalo, pripravili na nasprotnika. Rok je podajal solidno, niti ni imel dovolj prostora in možnosti pokazati, kako odličen podajalec je, ker ni dobil toliko dobrih sprejemov kot ponavadi, brez tega pa mnogo težje igramo z moštvi, ki so realno boljša od nas.«
