Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je Špela Ponomarenko Janić pred dobrim letom oznanila pričakovanje prvorojenca, s tem ni pokopala tekmovalnih ambicij, a je tudi sebe spravila v dvom, kako hitro, če sploh, se bo po vrnitvi na mirne vode lahko podala v lov na svoje tretje olimpijske igre. Pa je nalogo opravila že na prvi postaji, SP, se s tem izognila dodatnim in bolj zahtevnim evropskim kvalifikacijam ter si zagotovila mir za priprave na Rio.
Slovensko kajakaštvo na mirnih vodah je v zadnjem desetletju beležilo stalne nastope na OI, pot je leta 2004 začrtal Jernej Zupančič Regent, štiri leta pozneje pa se je po njej podala še Ponomarenko Janićeva, ki je nastopila tako v Pekingu kot Londonu. S sobotnim nastopom v finalu svetovnega prvenstva v Italiji (6.) je temu dodala še štart v Riu 2016, saj v Sloveniji nima nikakršne konkurence, s katero bi morala opraviti še interne kvalifikacije za izpolnitev norme. Pri Kajakaški zvezi Slovenije zdaj le še upajo, da se bo na podoben način končalo tudi slalomsko SP septembra v Londonu, na katerem bodo merili še na štiri vozovnice na divjih vodah. Primorki se je nadejal pridružiti tudi Jošt Zakrajšek, a v tej sezoni po zdravstvenih težavah že od pomladi ni ujel pravega ritma, tako da mu ostanejo le še pičle možnosti, da bi se mu vrata proti Riu odprla prihodnjo pomlad.
Za Ponomarenko Janićevo je sicer dosežek iz Milana pravi podvig, septembra je namreč povila sina Adama. Resda je trenirala pozno v nosečnost in se po porodu tudi spet hitro vrnila na vodo, a po nekajmesečnem premoru tudi sama ni vedela, kako se bo odzvalo njeno telo. »Zagotovo veliko pomeni dobra osnova. Tudi Stjepanu je to pomagalo, ko je bil kdaj poškodovan in ni veslal po dva meseca. Poznali so se vsi kilometri, ki jih je preveslal in pretekel v mladosti, saj je potreboval le teden ali dva, da se je vrnil na isto raven. Jaz nisem tako dobro pripravljena, kot je bil on, ampak mislim, da imam dobro osnovo, nenazadnje tekmujem že veliko let. Iz te osnove se da narediti dober rezultat, tudi če ti primanjkuje nekaj treninga,« zdaj razmišlja 33-letnica z Obale, ki je v Milanu dodala še 11. mesto na 200 m, v disciplini, v kateri je v preteklosti že osvajala odličja na največjem svetovnem tekmovanju.
»Mislim, da je to dobra osnova za naslednje leto. Zdaj bom imela bolj normalen proces treninga, saj se bom začela pripravljati tedaj kot vedno v preteklosti. Upam, da bom lahko te nastope naslednje leto še nadgradila,« ima že izdelano pot za naprej, četudi bosta s soprogom in trenerjem Stjepanom Janićem zdaj najprej odpotovala še na Portugalsko. Tam bo nastopila na ekshibicijski tekmi, na katero jo je povabil proizvajalec njenega čolna in kjer bodo na voljo tudi denarne nagrade, zatem pa jo čaka še državno prvenstvo.
