Po zmagi v Glasgowu ga je čakala še prisega

Ljubljana – Matjaž Ceraj, najuspešnejši slovenski judoist v kategoriji nad 100 kilogramov, je na najboljši poti, da se uvrsti že na svoje tretje zaporedne olimpijske igre po Pekingu '08 in Londonu '12. Z zmago na turnirju za svetovni pokal v Glasgowu, že tretjo letošnjo v tem tekmovanju, se je namreč na kvalifikacijski lestvici še utrdil med 22 težkokategorniki, ki bodo prihodnje leto odpotovali v Rio de Janeiro.

Cerajev podvig izpred tedna dni na Škotskem je toliko več vreden, če vemo, da še vedno čuti bolečine v desnem zapestju, ki si ga je poškodoval julija. »Po vrnitvi z evropskih iger v Bakuju sem dobil teden dni prosto, telesno pripravljenost sem takrat vzdrževal zgolj s tekom. Enkrat pa sem se odzval povabilu prijateljev in se z njimi odpravil igrat nogomet. Potem ko sem se nekaj časa podil z njimi, sem se preselil v vrata, nakar je eden od tekmecev sprožil pravo 'granato'. Namesto da bi žogo odbil s pestjo, sem strel ubranil z dlanjo in takoj sem vedel, da z roko ni vse v redu. Pozneje se je pokazalo, da imam v zapestju celo nalomljene koščice in nategnjene vezi,« je 32-letni Celjan opisal težave, zaradi katerih je moral med drugim odpovedati nastop na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Astani.

Z desnico si diplomirani inženir strojništva v tistem obdobju ni mogel prav veliko pomagati, saj niti uteži ni mogel dvigniti, kaj šele, da bi z njo prijel tekmeca. Vse poletje je obiskoval fizioterapijo, poškodbo so mu zdravili z laserjem, ultrazvokom ... Medtem se je zapestje toliko zacelilo, da se lahko spet bori, vendar še ni povsem v redu. »Je bolje, a me še zmeraj boli. Zato si moram za boje dobro poviti zapestje,« je pojasnil Ceraj, za katerega je bila tekma v Glasgowu prva po treh mesecih in pol. Na njej se mu je pravzaprav vse izšlo po načrtih. Na poti do zlate lovorike je judoist Impola nanizal tri prepričljive zmage z ipponi; v uvodnem dvoboju je po poldrugi minuti izločil Britanca Valentina Volanta (10:0), zatem je potreboval pičlo minuto za zmago nad Islandcem Thormodurjem Jonssonom (10:0), v finalu pa je bil po dobrih štirih minutah boljši od Italijana Alessia Mascettija (10:0).

»Ker še nisem stoodstotno nared, zmage res nisem pričakoval; še toliko manj, ker sprva zaradi poškodbe sploh nisem nameraval odpotovati na Škotsko. Zato sem zdaj toliko bolj zadovoljen. V kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah sem osvojil novih sto točk, na lestvici sem prehitel tri tekmece, tako da sem – če bi potegnili črto – na 15. mestu, torej zanesljivo med dvaindvajseterico judoistov v težki kategoriji, ki bodo nastopili v Riu de Janeiru. Franc Očko, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenije, mi je omenil, da imam vstopnico tako rekoč v žepu,« je razkril 198 centimetrov in 120 kilogramov težki Celjan.

Ker sam ničesar ne namerava prepustiti naključju, bo poskušal čim bolje končati letošnjo sezono (med 30. t. m. in 1. novembrom načrtuje še nastop na turnirju za grand slam v Abu Dhabiju). »Upam, da si bom v tem času popolnoma pozdravil zapestje in da se ne bo pridružila še kakšna poškodba, saj nameravam v začetku prihodnjega leta napasti na vso moč. Moj cilj ni ostati na 15. mestu, želim se namreč povzpeti čim višje in si tako priboriti kar najboljše izhodišče za olimpijske igre,« je Ceraj še sporočil s tridnevnega vojaškega usposabljanja, ki si ga bo ob sredinem spuščanju po steni še posebej zapomnil tudi po četrtkovi slovesni prisegi v Bohinjski Beli.