Obdobje med 4. aprilom in 30. novembrom ne bo štelo kot kvalifikacijsko obdobje za OI v Tokiu. V tem času rezultati, doseženi na katerikoli tekmi, ne bodo šteli za norme ali svetovno lestvico, ki je tudi ne bodo osveževali in objavljali. Izidi v tem obdobju bodo šteli za statistiko, med drugim za svetovne in druge rekorde. Kvalifikacijski ciklus za OI se bo spet nadaljeval 1. decembra.
Celotno kvalifikacijsko obdobje za OI, ki se je začelo leta 2019, bo tako za štiri mesece daljše kot običajno. Končalo se bo 29. junija 2021, le za maraton in hitro hojo na 50 km pa 31. maja 2021. Na OI se bo avtomatično uvrstilo tudi po prvih deset maratonk in maratoncev z lanskega svetovnega prvenstva v Dohi.
Pisarne zaprte, a niso počivali
Največja letošnja mednarodna tekmovanja bodo od avgusta do oktobra. Preurejen koledar diamantne lige sicer vsebuje 11 enodnevnih mitingov, prvi bo predvidoma 14. avgusta v Monte Carlu. Svetovna atletika je med pandemijo koronavirusa opravila tri videokonference z 214 članicami, številne razgovore z vodilnimi celinskih zvez in komisij ter določila smernice in strategijo za nadaljnje delo.
»Naše pisarne na sedežu v Monte Carlu so bile zaprte enajst tednov, a to ne pomeni, da smo počivali. V tem času smo pripravili ključne smernice za prihodnost, ko želimo kraljico športov dvigniti na višjo raven,« je pojasnil Sebastian Coe, predsednik IAAF, ki bo tako kot direktor Jon Ridgeon po premoru svoje delo prihodnji teden nadaljeval na sedežu zveze v Monte Carlu.
Odgovorni pri IAAF so sicer oblikovali tudi poseben sklad v višini pol milijona evrov za pomoč poklicnim atletom, ki so se znašli v denarnih težavah zaradi odpovedi tekmovanj.