Tiskane izdaje
Sofija – Medtem ko so slovenski odbojkarji v četrtfinalu EP v Sofiji senzacionalno odpravili svetovne prvake Poljake, so današnji (16.45) polfinalni tekmeci Italijani še dosti bolj prepričljivo, brez oddanega niza, pometli z branilci naslova Rusi. Azzurri so nesporni favoriti prvenstva, preporod pa so – enako kot Slovenci – doživeli šele po menjavi selektorja.
Le da je novi strokovnjak Gianlorenzo Blengini, ki je zamenjal Maura Berruta, v nasprotju z Andreo Gianijem, ki je podedovano zasedbo domala nespremenjeno peljal naprej, korenito zarezal v igralski kader, pospravil nekaj ključnih igralcev (oba podajalca, ključna sprejemalca in prvega blokerja) v kot in namesto njih priložnost ponudil fantom, za katere je ocenil, da bodo več prispevali k homogenosti ekipe. Malce nenavadno je bilo, da je mednje uvrstil svojeglavega korektorja Ivana Zajceva (nekoliko spominja na razvpitega poljskega asa Bartosza Kureka) in popolnega novinca, Kubanca Osmanyja Juantoreno, ki je na tem EP šele prvič, odkar je dobil novo državljanstvo, zaigral na velikem tekmovanju.
Cilj azzurrov je vrniti se na pota stare slave iz devetdesetih, ko so bili – na čelu z Gianijem – strah in trepet ne zgolj tekmecev s stare celine, temveč z vsega sveta. V zadnjem desetletju je njihova zvezda rahlo ugašala, a so vseeno zadržali stik z vrhom, ki ga želijo prej ali slej spet naskočiti. Idealna priložnost se svetlika v Sofiji, saj so nekateri potencialni najresnejši tekmeci (Rusi, Poljaki, Nemci, Srbi) že odpadli, v polfinalu pa jim stoji nasproti – z zornega kota mednarodne športne javnosti – odbojkarski palček, ki ima zgodovino mednarodnih uspehov še popolnoma prazno.
Kaj se je torej spremenilo, da je Italija le leto dni po enem najhujših spodrsljajev v odbojkarski zgodovini, ko si je na SP na Poljskem razdelila zgolj trinajsto mesto z Belgijo, postala prva favoritinja za zlato na EP? »Selektor, Juantorena in mladi podajalec Simone Giannelli. Zdaj smo bolj samozavestni,« zatrjuje povratnik v izbrano vrsto Zajcev, ki je podobna psihološka uganka kot Kurek: sam lahko povozi tekmeca, kot je denimo v četrtfinalu s kar 61-odstotnim napadom Rusijo, ali pa je glavni krivec za poraz. Po nekaj lastnih napakah se mu namreč nevarno segreje glava in začne v paketu metati žoge proč.
Zanimivo, predlani je bil v finalu EP na Danskem, v katerem so azzurri pokleknili pred Rusijo (1:3), edini iz predvidene današnje udarne sedmerke, ki je tudi tedaj začel dvoboj. Tega obračuna se ne spominja rad, saj je povsem pregorel, od dvajsetih žog, ki so letele nanj, je izkoristil le tri (!) in moral s parketa že sredi drugega niza. Takšne mrke doživlja redko, zato niti ni čudno, da prav nanj prst usmerja tudi kapetan slovenske izbrane vrste Tine Urnaut: »Italija je popolna ekipa, z odlično povezavo bloka in obrambe, vrhunskim servisom in dvema, tremi napadalci, ki lahko naredijo razliko. V prvi vrsti tu mislim na Juantoreno in Zajceva, ki je na nedavnem svetovnem pokalu kazal fantastične predstave.«
Toda Urnaut, ki si bo v novi sezoni garderobo Trentina delil tudi s štirimi italijanskimi reprezentanti (Simone Giannelli, Massimo Colaci, Filippo Lanza in Oleg Antonov), v isti sapi poudarja, da se Slovenci nimajo česa bati, »s preudarno, mirno igro točko za točko in z zbranostjo v končnicah nizov jih lahko premagamo, kakor smo že Poljsko.« Če drugega ne, si Blenginijevi fantje privoščijo veliko, skoraj dvakrat toliko napak kot Slovenci pri sprejemu servisa, kar je svojevrstna priložnost za Mitjo Gasparinija in ostale »razbijače«, da jim na ta način sesujejo organizacijo napada.
