Tiskane izdaje
Ljubljana – Manj kot teden loči slalomiste na divjih vodah od začetka SP v ZDA, na prizorišču v Deep Creeku pa so Slovenci tudi že prilagodili šesturni časovni razliki. Marsikdo med njimi bo sezono presojal po izkupičku prihodnjega tedna, tudi Urša Kragelj, ki se nadeja, da bo prav v zvezni državi Maryland naredila odločilen korak.
Novogoričanka sicer ne odstopa od lastnih pravil, pravzaprav svoje slalomske filozofije, v kateri si ne nalaga razmišljanja o mestu, ki bi ga rada zasedla. A vedno znova rada pove, da pač trenira zato, da bi kaj dosegla, in pred SP ni bilo nič drugače. Še več, lakota je morda celo večja, saj je bila skozi svetovni pokal vsaj na delih proge stalno blizu najboljšim, v minulih mesecih je bila ena najhitrejših na svetu, a so jo napake vedno znova stale visokih uvrstitev. V šestih tekmah si je priveslala tri finala (4., 4., 9. mesto), trikrat je končala v polfinalu (15., 16., 14.), v kvalifikacijah finala svetovnega pokala je bila 3., v Tacnu 2. in najboljša v polfinalu. Je razhajanje med hitrostjo in natančnostjo pred vrhuncem sezone kaj manjše?
»Ne vem, zakaj je prihajalo do tolikih napak, a vem, da sem do tekem različno pristopala, kazala različne obraze, enkrat pač poskusiš bolj agresivno, drugič umirjeno, tretjič previdno. Skozi svetovni pokal sem poskušala najti idealno pot in všeč mi je, da sem se tako odločila in nastopala, kot sem. Tako zdaj razumem in vem, kaj si želim in kaj moram narediti za najpomembnejšo tekmo sezone. Ne skrivam želje, da bi se borila za najvišja mesta, zgolj uvrstitev v finale mi ne bo zadoščala, a ob tem poskušam odmisliti lov na rezultat. Kolajna kot taka mi ne sme biti vodilo, saj potem pozabiš na pot, ki pripelje do nje,« razmišlja članica Soških elektrarn, ki že ima posamično zmago v svetovnem pokalu, bron z EP 2010 in tudi zlato za skupno zmago v svetovnem pokalu iz leta 2012.
Morda bi bila njena pot čez minule mesece manj ovinkasta, če se ne bi poleti odločila za menjavo čolna, vendar je morala tudi čez to lekcijo. »Zaradi tega sem se nato nekoliko lovila v formi in morda je bila napaka, da sem se sploh odločila za takšno potezo sredi sezone. A v teh dneh se telesno dobro počutim, nimam razlogov, da bi me kaj skrbelo,« pravi 26-letna kajakašica, po lanski kalvariji z ramo ji pač težko pride še kaj do živega. Priznava namreč, da so bolečine, zaradi katerih lep čas ni mogla normalno trenirati, še močno vplivale tudi na njeno letošnjo sezono, in to vse do maja, ko se je tekmovalni spored že začel v polnem razmahu, zato je nekaj časa lovila zaostanek v treningih.
»Od oktobra do decembra lani sem se ukvarjala le z bolečino, terapijami in iskanjem vzrokov, veslala sem le naravnost, saj so bili manevri med količki nemogoči. Tudi v Al Ainu, na zimskih pripravah, sem se prilagajala, bolelo me je še na izbirnih tekmah za sestavo reprezentance. Psihično je bilo vse to zelo naporno in ko je bolečina v večji meri izginila, mi je z ramen padlo veliko breme. Ni pa še povsem v redu, mišice so bile dolgo v krču in potrebujejo čas, da si opomorejo kljub stalnemu raztezanju. A to pač razumem, preveč in prehitro od telesa ne smeš nikoli pričakovati. Meni je pomembno že to, da lahko normalno treniram,« dodaja Kragljeva, ki bi, če bi lahko izbirala, na prizorišče SP sicer odpotovala pozneje, a, kot pravi, se mora človek dano situacijo naučiti sprejeti in se ji prilagoditi. V zadnjem tednu, kolikor je reprezentanca prebila na progi za SP, je vsaj v miru opravila s časovno razliko.
