Tiskane izdaje
Radovljica - Za prvo slovensko plavalko Anjo Klinar je bil radovljiški plavalni miting konec tedna pomenil veliko olajšanje. Po poškodbi rame se je vrnila v dobri formi, dosegala vrhunske izide na 200 in 400 m prosto ter 400 m mešano ter dokončno potrdila, da so težave po dolgi odsotnosti zdaj za njo.
»Sama se na domačih tekmah ne obremenjujem z zmagami, ampak z rezultati. Najbolj pomembno je, da so izidi tam, kjer so bili v preteklih letih v tem času, morda so malce slabši. A glede na vse, kar sem preživela v zadnjem letu, s tem ne smem biti nezadovoljna,« je nastope ocenila 26-letna Jeseničanka.
Klinarjeva je imela dodatno težavo v dejstvu, da plava v bržkone obeh najtežjih disciplinah: na 400 m mešano in 200 m delfin. Prav zato po novem letu tudi sama ni verjela, da bo letos nastopila na evropskem prvenstvu. »Ja, res potrebujem zelo veliko treninga v vodi in ker v bazenu nisem bila pol leta, sem spustila pomemben del priprav na začetku sezone. Pri plavanju se zelo pozna teden dni brez vode, kaj šele pol leta. V prvih dveh mesecih sem res garala, da sem sploh zdržala treninge, a na začetku sem bila prepričana, da v Berlin ne grem.«
Zadnje tekme so pokazale, da se Gorenjka bliža svojim najboljšim dosežkom, in prav to je tudi razlog za odhod na EP: »Zelo nerada tekmujem, če nisem res pripravljena. Glede na to, da sem spustila že kar nekaj tekem, pa je prav, da grem na EP, da se vrnem v tekmovalni ritem in da se spet srečam z evropsko konkurenco, ki je seveda bistveno drugačna kot v Slovenji.«
Vrnitev do vrhunskih dosežkov je bila za Klinarjevo trnova, saj je dosegla slabe izide, ki jih ni vajena, premagovale so jo mlade in še neuveljavljene plavalke. »V Sloveniji imam sloves najstarejše plavalke, a v svetu je to drugače. Sama se z leti ne obremenjujem. Vem, da sem zelo sposobna in verjetno bi takoj nehala, če bi menila, da sem v karieri naredila že vse, kar zmorem. Motiv ob vrnitvi je tudi to, da sem prepričana, da svoje osebne rekorde še lahko izboljšam.«
V težkih časih so jo večkrat obšle tudi misli o koncu kariere. »Ko sem bila poškodovana, sem se spraševala, če se splača nadaljevati in ali se lahko vrnem tja, kjer sem bila. Plavanje je bilo dolga leta del mojega vsakdana. Težko je, ko iz te rutine prideš na nič. A odločila sem se, da spet začnem, rama me ni več bolela in ko sem bila enkrat v vodi, nisem več pomislila, da bi se predala. Videla sem, da mi gre iz tedna v teden boljše in imela sem občutek, da bom prišla tja, kjer sem bila.«
Za Berlin ni želela napovedovati uvrstitev. »Veliko je odvisno od dnevne forme in od tekmecev. Glede na letošnje leto pa je želja polfinale in seveda najboljši izid v sezoni. Več si v tem trenutku ne upam napovedati. V naslednjih tednih bomo videli, kako mi bo šlo s sklepnim tempiranjem forme.«
