Tiskane izdaje
Ljubljana – Četudi sta v tem tisočletju Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan serijsko osvajala kolajne na SP in EP, je imela slovenska gimnastika v tem obdobju na olimpijskih igrah več žensk kot moških. Mojca Mavrič je nastopila v Sydneyju, Adela Šajn v Pekingu, Saša Golob pa v Londonu in tudi za OI v Rio de Janeiru se zdi, da ima največ možnosti Teja Belak.
Ne glede na to, da je Sašo Bertoncelj najboljši slovenski telovadec zadnjih let, dobitnik dveh bronastih kolajn z EP, nazadnje pa četrti na SP, ima morda celo najmanj možnosti za Rio 2016 od trojice (še Belakova in Alen Dimic), ki meri v Brazilijo. Sam potrebuje za to kolajno na konju z ročaji, prek mnogoboja je pot lažja, je pa res, da si na SP v Glasgowu OI neposredno na ta način še ne bo moč zagotoviti. »Zgolj« predolimpijski turnir, ki bo aprila, a to bo potem vendarle bolj ali manj zgolj formalnost.
Potem ko je pred štirimi leti na SP v Tokiu za las ostala brez možnosti za nastop na OI v Londonu – tedaj sta se na predolimpijski turnir uvrstili dve Slovenki, na Japonskem pa sta bili najboljši Golobova in Šajnova –, je Belakova trdno odločena, da ji tokrat najpomembnejše športno tekmovanje ne spolzi iz rok. Ne glede na to, da je imela v zadnjem obdobju težave s poškodbo gležnja, v katerem si je rahlo natrgala vezi. A tudi s tem je na mednarodni tekmi v Szombathelyu zbrala 52,600 točke, kar bi moralo biti več kot dovolj za predolimpijski turnir.
»Pred štirimi leti je bilo dovolj slabih 49 točk in mislim, da norma tokrat ne bo nič višja. Če bom vse štiri nastope opravila brez padca in če bodo sodnice sodile po pričakovanjih, bi morala zbrati približno 53 točk,« razmišlja Belakova, prepričana, da zadnja poškodba na njen rezultat ne bo vplivala. Resda nima v rokah in nogah toliko ponovitev sestav, kot bi jih imela sicer, a optimizem ji vliva dobra telesna priprava, nenazadnje si je lahko v tem času tudi nekoliko odpočila, zamujeno pa je tudi delno že nadoknadila na pripravah v Maidstonu, kamor se je prejšnji teden odpravila celotna ženska ekipa, ter s treningi v Glasgowu.
Na Škotskem so dekleta v ponedeljek in torek že opravila tudi uradni trening, simulacijo kvalifikacijske tekme. To je bil za Belakovo tudi prvi nastop na vseh štirih orodjih po dobrih treh tednih, saj je na zadnji preizkušnji pred odhodom na SP v Mariboru tekmovala zgolj na bradlji. »Z vsemi orodji sem opravila dobro, z izjemo gredi. Pozna se, da smo se že na pripravah v Angliji navadile na orodje, kakršno je tu, le gred mi povzroča težave, saj vseskozi padam z nje,« je iz Glasgowa sporočila Ljubljančanka ter pojasnila, da je utrujenost precejšnja, saj zdaj vseskozi pristaja na trdo podlago, medtem ko v domači telovadnici v Zeleni jami na mehko, razlika pa je seveda velika. »A noga me skoraj nič ne boli. Daleč od tega, kar je bilo,« je še dodala.
SP v Glasgowu bo prvo veliko tekmovanje po dolgem času, na katero se Belakova ne bo odpravila s ciljem po čim boljši uvrstitvi na preskoku, vseeno pa bo opravila dva skoka (v mnogobojski seštevek gre eden). »Bosta pa oba lažja, da bo izvedba lepša, saj je vse podrejeno mnogoboju,« o svoji najmočnejši disciplini pravi 21-letnica, ki sicer je optimistična, a vendarle poudarja: »Pred štirimi leti sem bila stoodstotno prepričana, da se bom uvrstila na igre, a se mi je edina tekma, ki je zares štela, ponesrečila.«
Kot je zdaj že v navadi, bodo tako ženske kot moške kvalifikacije trajale po dva dneva, Slovenke bodo nastopile jutri, in sicer v zadnji skupini, ki bo po sporedu končala šele deset minut pred 23. uro po lokalnem času (23.50 po slovenskem), čemur so v naši reprezentanci prilagodili ritem zadnjih dni s poznimi odhodi v posteljo in kasnejšim vstajanjem.
