Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrhunski športniki so slovenski ponos, a nihče ne ve, koliko odličnih posameznikov bi še lahko imeli v Sloveniji, če bi vsem nadarjenim športnikom nudili ustrezno zdravstveno oskrbo med odraščanjem. Olimpijski komite Slovenije je zato začel z mrežo zdravstvenih ustanov za preventivne in kurativne preglede športnikov.
Premnogi slovenski perspektivni športniki niso razvili kariere vrhunskega tekmovalca. Najpogostejši razlogi so prenasičenost s treningi, upad motivacije in zdravstvene težave. Nedvomno se vsega ne da preprečiti, toda z boljšim sistemskim delom se lahko poskrbi za celovitejši razvoj mladih športnikov.
Olimpijski komite Slovenije je v ta namen začel postavljati olimpijske referenčne športnomedicinske centre. Namenjeni so mladim in vrhunskim športnikom, da čim prej pridejo do ustrezne zdravstvene oskrbe. Kot prvi je ta naziv prejel center ZVD za medicino športa v Ljubljani, pogodbo pa so podpisali še Institut za medicino športa, Bolnica Jesenice s konzorcijskim partnerjem Alteo, Medicinska fakulteta Maribor s partnerjem Terme Čatež, Center zdravja As s partnerjem Vitalis in bolnišnica Celje s partnerjema Ambulanto Mežnar in Termami Zreče.
»Vesel sem, da smo začeli ta projekt. Kot športnik sem vrsto let ugotavljal, da nimamo sistemskih rešitev za hitro in posebno obravnavo športnikov po poškodbah, čeprav je ravno hitro oskrba najpomembnejša za dobro okrevanje,« je dejal Iztok Čop, nekdanji vrhunski veslač in zdaj podpredsednik OKS. »Marsikdo je v mladih letih preveč ambiciozen in ima preveč treningov, zato namesto vrhunskega dosežka med člani predčasno konča kariero. Jaz sem imel na srečo le nekaj manjših zdravstvenih težav, ki sem jih reševal preko vez in poznanstev.«
Na nepravilno zdravstveno oskrbo športnikov je opozorila zdravnica Maja Mikša, strokovnjakinja za medicino športa. »Brez poškodb je zgolj tretjina mladih športnikov, težave pa ima kar 69 odstotkov vseh mladih športnikov,« je pojasnila. Najpogostejše težave so poškodbe gibal in mišično-kostne okvare (42 odstotkov), potem obolenja dihal (9 %) in obolenja srčno-žilnega sistema (6 %), medtem ko je vodilna vzrok smrti športnikov nenadni srčni zastoj.
»Ko pride k nam mlad športnik, moramo ugotoviti, ali sploh trenira pravi šport glede na svojo telesno konstitucijo. Potem moramo ugotoviti, ali ima primerno število ur treningov, še posebej glede na starost, saj lahko preveč treninga poskrbi za poškodbe ali zasičenost. Pomembna je tudi motivacija, ali izhaja iz otroka, starša ali koga drugega. Starši vplivajo tudi s svojimi pričakovanji, saj marsikdo želi od otroka čim boljše rezultate čim hitreje,« je bila kritična Mikša.
Če otrok trenira preveč, so posledice vidne na vseh področjih. »Poveča se število poškodb, pogosti so slabši športni rezultati in slabši uspeh v šoli. Otroci so preobremenjeni, zato imajo moten spanec, nimajo koncentracije, kar je začaran krog, ki pripelje do poškodb ali do opustitve športne panoge,« odgovarja zdravnica iz centra ZVD.
»Večkrat nas kličejo mladi športniki in njihovi starši, saj so zmedeni, kam naj se obrnejo po poškodbah. Upam, da bo naše sodelovanje z OKS delovalo in bomo v sistem vključili čim več športnikov ter poskrbeli za pravočasno in pravilno zdravljenje poškodb,« je dejala Maja Mikša. Z novo ureditvijo želijo povezati različna znanja, a za zdaj je veliko vprašanje, kako bo vse delovalo v praksi, saj do zdaj pregledov športnikov v Sloveniji niso izvajali redno.
»Športnika moramo čim prej poslati na ustrezne preiskave, da potem vemo, ali je potrebna operacija ali terapija. Dlje kot čakamo, bolj se slabša poškodba. Skrbeti moramo tudi za ustrezno strokovno obravnavo. Cilj je, da je športnik čim dlje aktiven, a tudi, da ima čim manj zdravstvenih težav po koncu kariere,« je še pristavila zdravnica iz ZVD.
