Tiskane izdaje
Ljubljana – Primož Kozmus je v Ptičjem gnezdu pred sedmimi leti dosegel največji uspeh slovenske atletike, ko je na olimpijskih igrah osvojil zlato kolajno v metu kladiva. Zato tudi s precej grenkobe te dni spremlja svetovno prvenstvo v Pekingu, posebej, ker se mu je zdravstveno stanje spet poslabšalo in zaradi bolečin v hrbtu ne more trenirati.
»Uživam v predstavah, seveda pa je nekaj grenkega priokusa. Vsekakor bi bil rajši del spektakla, vem, da bi bil lahko v Pekingu, če bi bil pač zdrav, a s položajem sem se pač sprijaznil, kaj drugega mi niti ni preostalo,« je o občutkih, ko SP spremlja le na daljavo, za nameček prav tega, ki je v »njegovem« Ptičje gnezdu, spregovoril Kozmus. Ena prvih končnih odločitev, ki ga je še posebej zanimala, je bil seveda nedeljski met kladiva, v katerem je Pawel Fajdek ubranil naslov prvaka (kasneje se je znašel v središču pozornosti, ker se je naslednji dan v hotelski sobi zbudil brez kolajne, saj je ta ostala v taksiju, zakaj, pa se zgodbe razlikujejo). Pričakovano, saj si je Poljak pred Pekingom lastil devet najdaljših metov sezone, zdaj si jih deset, 9. t. m. pa je v Szczecinu dosegel kar 83,93 metra. A pogled na finalno pekinško razvrstitev je za našega atleta vendarle spodbuden: za kolajno je bilo dovolj že 78,55 m, kolikor sta dosegla Dilšod Nazarov in Wojciech Nowicki. Kozmusovo kladivo je denimo na SP v Moskvi, kjer je končal na 4. mestu, poletelo 79,22 m.
»Ko sem gledal finale kladiva, mi je bilo še bolj žal, da me ni v Pekingu, saj sem videl, da bi bil konkurenčen za kolajno, če bi bil pač zdrav. Sicer pa je bil razplet pričakovan, letošnji rezultati so napovedovali takšno razvrstitev. Fajdek je blestel, ostali pa so se mučili. Sicer sem mislil, da bo Krisztian Pars uvrščen višje od četrtega mesta, vendar ima očitno preveč težav s poškodbami. Še lani je metal prek 82 metrov, a če nisi stoodstotno nared, pač ne moreš do kolajne. Ob normalni sezoni bi bil tudi sam med najboljšimi,« razmišlja Kozmus, ki se znova sooča s težavami s hrbtom, zato je zdravje ta čas prva skrb. Čeprav je spomladi že kazalo, da je skupaj z zdravniki prišel do bistva problema (zamik medenice) in je začel temu primerne terapije, se je kasneje pokazalo, da vendarle ni tako. Ko je začel spet metati kladivo in je tudi že lepo napredoval, so se namreč težave ponovile.
»Od zdravnikov sicer imam zeleno luč, a bolečina je še vedno prisotna. Da, stanje je bilo že veliko boljše, a ob večji obremenitvi se je spet ponovila že znana zgodba. Najhuje je, ker ne vemo točno, kaj je narobe, zato tudi težave ne znamo rešiti. Zdaj čakam še na prihod enega od tujih strokovnjakov, da bo še on povedal svoje mnenje, nato pa se bo treba odločiti, kako naprej,« pravi nekdanji olimpijski in svetovni prvak, ta čas pa olimpijski podprvak, ki tako zdaj trenira v zelo omejenem obsegu. So ga pa v teh dneh razveselili vsaj dobri nastopi reprezentančnih kolegov, med katerimi je razočaranje zgolj Tina Šutej, ki je v skoku s palico ostala brez rezultata, potem ko ni preskočila svoje začetne višine.
»V veliki večini so naši tekmovali super, zelo sem zadovoljen, da jim je šlo tako dobro. Upam, da se še Martini izide za finale, potem bi lahko rekli, da so pekinško prvenstvo opravili z odliko,« ocenjuje Brežičan, ki si je z zanimanjem pogledal številne končne odločitve, zaradi prijateljice Sandre Perković je posebno pozornost namenil tudi metu diska, pa moškemu skoku s palico, v katerem je nastopil Robert Renner, prvi favorit Renaud Lavillenie pa je s 3. mestom doživel veliko razočaranje, ter seveda moškemu teku na 100 metrov. »Stoodstotno sem bil prepričan, da bo zmagal Gatlin, sem pa seveda navijal za Bolta. Sicer je prvenstvo zelo zanimivo tudi zaradi tega, ker največji zvezdniki niso tako dominantni, denimo prav Bolt, pa Lavillenie in še bi lahko našteval,« še dodaja Kozmus.
