Puritovo zadoščenje na klasiki jesenskega listja

Ljubljana – Joaquim Rodriguez je bil po svoje osmoljenec Gira in Vuelte, čeprav se je zavihtel na zmagovalni oder. V Italiji ga je v zadnji etapi prehitel Kanadčan Ryder Hesjedal, na Vuelti pa je imel le en slab dan, kar je bilo dovolj za Alberta Contadorja, da mu je slekel rdečo majico. Zadoščenje je dobil z zmago Po Lombardiji in drugič postal številka 1 svetovnega kolesarstva.

Na lombardijskem giru je zmagal v zanj najbolj prepoznavnem slogu. Na največji strmini kratkega klanca je »eksplodiral«, v zadnjih desetih kilometrih pa mu v samostojni »vožnji na kronometer« ni bilo kos enajst sledilcev s Contadorjem na čelu. Pravi, da je to njegova največja zmaga v karieri, ker je v zanj najbolj neugodnih razmerah (dež, mraz in številni odstopi) premagal letošnjo elito s Contadorjem, Sanchezom, Gilbertom in Nibalijem. Čeprav je na Giru in Vuelti doživel razočaranji, ker ni zadržal rožnate in rdeče majice, pa je s sezono izjemno zadovoljen. Letos je slavil 10 zmag, prav vse na dirkah WorldToura.

Na Giru se je z dvema prvima mestoma vpisal med etapne zmagovalce vseh treh velikih dirk, med katerimi so med aktivnimi kolesarji med drugimi Gilbert, Hushovd, Menčov, Millar, Petacchi, Bennati, Cavendish in Greipel. Med zmagovalce se je na Touru vpisal leta 2010, na Vuelti pa je bil šestkrat najboljši – prvič leta 2003, drugič 2010, lani in letos po dvakrat. »Težko rečem, da sem najboljši kolesar, ker je denimo Wiggins najboljši na etapnih dirkah. Lahko pa se pohvalim, da sem drugič številka 1 svetovnega kolesarstva. Pred dvema letoma sem vse naredil v prvem delu sezone, letos pa sem bil dober vse leto. To je sijajen občutek,« je po prvi španski zmagi na dirki Po Lombardiji razmišljal 33-letni Katalonec, ki ga na svetovnem prvenstvu v Valkenburgu ni bilo videti, čeprav so ga šteli med favorite. Zgodaj je dojel, da trasa ni zanj in se prepustil ekipnemu delu, ki ga obvlada ne glede na to, da je zmagovalni tip. Vse do pred dvema letoma, ko je zamenjal drese španskih moštev za rusko Katjušo, je bil namreč pomočnik. Najprej Belokiju, nato Valverdeju in Piepoliju. Manolo Saiz, pod čigar vodstvom je zorel v začetku kariere, meni, da je eden od največjih profesionalcev v vsem, kar počne na kolesu – od treninga do prehrane in sledenja tehničnim izboljšavam. Pravo okolje za preboj na zmagovalni oder je našel v Katjuši. Mali delavec Purito se je prelevil v velikega zmagovalca.

V preteklih dveh sezonah je veliko delal na vožnji na kronometer, a se je na Giru in Vuelti izkazalo, da še vedno ni kos najboljšim. Prav ura resnice pa je prvina, ki se ji bo posvetil pozimi. S trenerjem Seppom Webbrom bosta v naslednjih mesecih veliko delala v vetrovniku. »Kronometer je zagotovo moja najbolj šibka točka, veliko pa bom delal tudi na dolgih klancih. Rad bi postal povsem konkurenčen največjim specialistom za Tour in Giro,« razmišlja o pripravah za naslednjo sezono, v kateri pa programa ne misli veliko spreminjati. Mika ga Tour, na račun katerega bi izpustil Giro.