Ratejeva brez taktiziranja po finale že s prvim metom

Zürich – Zadnje svetovno in evropsko prvenstvo sta Martino Ratej izučili, da ne gre nobene stvari jemati kot zagotovljene, zato se je ne glede na odlično sezono kvalifikacij meta kopja na EP v Zürichu lotila izjemno resno iz zavzeto od prvega poskusa. In tako vse dvome o nastopu v jutrišnjem finalu odpravila z uvodnim metom, z 61,87 je včeraj na Letzigrundu dosegla prvo daljavo.

Helsinki 2012 in Moskva 2013, kjer je obakrat obstala v kvalifikacijah in seveda močno zaostala za pričakovanji, sta za Ratejevo lahko le še oddaljen spomin. Resda se je v zadnjih dneh nehote večkrat spomnila na ta dva spodrsljaja, podzavest nekako ni dala miru, pa vendar, Štajerka je danes psihično veliko bolj trdna in je trenutno formo včeraj zlahka pretopila v kvalifikacijsko zmago. Če so nekatere najboljše tekmovalke hranile moči – kot denimo Barbora Špotakova – in kopje vrgle le toliko, da so presegle kvalifikacijsko normo (57,50), se sama ni želela ubadati s preračunavanji, koliko bo dovolj, ampak je šla od začetka samozavestno in na vso moč. Sonce, ki je zamenjalo ponedeljkovo slabo vreme z nešteto plohami, ji je dalo še dodatno moč, razmere za nastop so bile namreč zelo dobre.

»Res si nisem želela taktizirati. Ker sem dvakrat v zadnjem obdobju ostala brez finala, sem bila tudi precej živčna, morala sem se nadzorovati, da nisem razmišljala preveč o Helsinkih in Moskvi. Želela sem si, da bi bil že prvi poskus kar se da dober, šla sem na polno, in to mi je uspelo, zato sem lahko zelo zadovoljna. Vedela sem, da bo treba preseči zastavljeno normo, sicer bi spet obstala v kvalifikacijah,« je ocenila 32-letnica, ki ima posebej v tej sezoni številne izkušnje z nastopi v diamantni ligi, pa vendar je nastop na evropskem prvenstvu nekaj povsem drugega. Že zavoljo celotnega protokola, ki njen sicer približno minutni nastop raztegne v več kot dveurni dogodek.

»Ravno zaradi vsega tega se je živčnost še stopnjevala. A če na koncu dneva potegnem črto, je bil uspešen, met je bil dober, morda mu je manjkalo še nekaj hitrosti, a potrdil je, da sem dobro pripravljena,« je dodala Ratejeva, ki se v skladu z dobro formo tudi ne ozira na zunanje, morebiti moteče dejavnike. Kot denimo na novo preplastena steza na Letzigrundu, ki je pri tekmovalcih naletela na mešane odzive. »Steza je hitra, trda, ko sem jo preizkusila včeraj, me je bilo kar malce strah, kako se bo vse skupaj izšlo, a zdaj se na to nisem ozirala. V bistvu mi zelo ugaja, dobro se počutim, morda je malce strahu le, koliko bo spolzka, če bo deževalo, a k sreči se nam danes s tem ni bilo treba ubadati,« razmišlja najboljša slovenska atletinja v tej sezoni, ki je nared tudi za to, če bi finalistke pričakal dež, kar ne bi bilo nič presenetljivega, saj je trenirala tudi v takšnih razmerah.

Že nekaj minut po koncu kvalifikacij so bile te za Ratejevo pozabljene, pred njo je jutri nova tekma, nov izziv. »Kvalifikacije ne bodo pomenile nič, finale bo nova tekma, spet bo treba dokazati, česa sem spodobna. Vse se bomo trudile za en zares dober, dolg met. V takšnem presledku sem nazadnje nastopila na tekmah v Velenju in Ostravi, obe sta bili dobri, kar je spodbudno, veseli pa me tudi, da bo finale zvečer, vsekakor je to veliko bolje kot sredi dneva, ker po navadi tedaj po treningu počivam, tako da sem bila danes kar malce zaspana,« razkriva najboljša kvalifikantka, ob tem tudi, da bo v finalu, do katerega bo opravila še en lažji trening, ubrala enako taktiko. Torej od štarta na vse ali nič. »Samo šest metov je na voljo, tako da je treba izkoristiti prav vsakega,« je prepričana Ratejeva, ki sicer še vedno noče razpredati o vlogi favoritinje za kolajno, saj bi se s tem zgolj »psihično ubijala«, morebitna uvrstitev med trojico bo zanjo zgolj lepa nagrada.

Normo je sicer v kvalifikacijah zmoglo ravno 12 tekmovalk, se je pa Slovenka včeraj znebila ene papirnate tekmice, in sicer Ukrajinke Hane Hacko-Fedusove, ki ima drugo daljavo v Evropi letos (67,29), a je včeraj zmogla zgolj 53,81, bolj ali manj pa je jasno, da ima Ratejeva usodo v svojih rokah.