Tiskane izdaje
Izola – Od desetih slovenskih judoistov, ki so odleteli v Čeljabinsk, se lahko le Vlora Bedžeti pohvali s tem, da že ima kolajno s svetovnega prvenstva. Izbojevala si jo je lani v Riu de Janeiru, kjer je navdušila s tretjim mestom v kategoriji do 57 kilogramov. Z velikimi pričakovanji bo jutri vstopila tudi v dvorano Traktor, v kateri sicer domači hokejisti gostijo tekme v KHL.
Kot je 22-letna Celjanka zaupala na pripravah v Izoli, se je svojega največjega uspeha doslej spomnila vsakič, ko ji je bilo na treningu posebej težko. Hkrati se je opomnila, da ga mora tudi hitro odmisliti, kajti pred njo so novi izzivi. Naslednji tako že jutri v Čeljabinsku, kjer si bo poskušala priboriti novo odličje na SP. Zaveda se, da to še zdaleč ne bo preprosto. Že zato ne, ker za razliko od Ria '13, kjer je bila po spomladanskem prestopu iz polsrednje kategorije (do 63 kg) v lahko (do 57 kg) še dokaj neznana za nasprotnice, tokrat ne bo mogla več igrati na karto presenečenja. Medtem so jo namreč nove tekmice že dodobra spoznale in proučile, za kar so v največji meri »krive« njene uspešne predstave, s katerimi se je na svetovni jakostni lestvici povzpela že na 12. mesto.
Letos se je v svetovnem pokalu že dvakrat povzpela na zmagovalni oder: v začetku maja je bila druga na turnirju za grand slam v Bakuju, dober mesec pozneje pa še tretja na veliki nagradi v Budimpešti. »Rezultati kažejo, da sem na pravi poti in da se vračam v formo, zato sem zadovoljna. Toliko bolj zaradi težav, ki sem jih imela aprila z očmi. Zdravljenje virusnega konjunktivitisa je bilo dolgotrajno, zaradi njega pa so kar precej trpeli treningi; težko se je namreč pripravljati, če nisi stoodstoten,« je pojasnila Bedžetijeva, ki je ves čas v strahu, da se vnetje očesne veznice ne bi ponovilo. Zato je za vsak primer s seboj v Rusijo vzela tudi kapljice.
V njenem kovčku ob najnujnejših stvareh nista manjkali niti ovsena kaša, ki jo ima najraje za zajtrk, niti čokolada s kokosom, ki si jo bo po tritedenski »dieti« privoščila takoj po uradnem tehtanju. Na vprašanje, s čim bi bila zadovoljna oziroma nezadovoljna v Čeljabinsku, je odvrnila, da je v njeni kategoriji prijavljenih blizu 50 tekmovalk, od katerih jih je dvajset sposobnih poseči po odličju. Mednje prišteva tudi sebe. »Želim si prikazati pravi pristop in čim boljše borbe, potihem pa je moj cilj kolajna. O negativnih stvareh pa ne razmišljam,« je poudarila branilka brona iz Ria de Janeira '13. Da je treba biti pred tekmovanji pozitivno naravnan, ji je ob psihologinji in zdaj že tudi prijateljici Tjaši Jezernik v glavo vcepila tudi trenerka Olga Štirba, ki je po njenih besedah odlična motivatorka.
In kakšen bi bil zanjo sanjski finale? »Da bi se pomerila z Japonko Kaori Macumoto, olimpijsko prvakinjo iz Londona '12, ali pa z Nemko Miryam Roper, da se ji oddolžim za poraz na letošnjem evropskem prvenstvu v Montpellieru ...« si je še zaželela judoistka Olimpije, iz katere – mimogrede – prihaja tudi Maruša Štangar, ki se je prejšnji teden izkazala z dvema kolajnama na mladinskih olimpijskih igrah v Nanjingu.
