Razočaran, če ne bo kolajne

Ljubljana – Da bo glavni slovenski adut na svetovnem gimnastičnem prvenstvu, ki ga bo prihodnji teden gostil Montreal, Sašo Bertoncelj, ni nič novega, ne nazadnje se zgodba ponavlja že kar nekaj let. Četudi je za Gorenjcem vse prej kot uspešna sezona, je pred vrhuncem vseeno optimističen, razmišlja celo tudi o kolajni.

Precej pestra in nenavadna sezona je za Bertoncljem, ki je v uvodni del štartal z dvema ponesrečenima nastopoma na svetovnih pokalih, preden si je prvi letošnji finale zagotovil na evropskem prvenstvu v Cluju, prav tako je z dvema spodrsljajema začel tudi drugi del. Na tekmah v Varni in Sombotelu je obstal v kvalifikacijah, četudi ga je pred potjo v Bolgarijo prevevala močna samozavest in zadovoljstvo ob odlično opravljenem delu na številnih treningih. Kje se je torej zalomilo? »Mislim, da v moji glavi. Res sem zelo dobro in veliko treniral, zelo dobro sem se počutil, vse je bilo tako, kot sem želel. Pričakovanja pred prvo tekmo so bila zato velika, precejšnje breme sem si naložil, o ničemer drugem nisem razmišljal kot o vrhunski izvedbi. Zaradi tega se mi je začel sistem rušiti, glava me je na prvi tekmi izdala. Na drugi je bilo glede tega sicer bolje, sem pa imel nekaj smole, ker me je na ogrevanju pri zadnjem poskusu zapeklo v zapestju in nenadoma so se pojavila številna vprašanja. Sicer ne v Varni ne v Sombotelu nisem padel z orodja, sta pa bili sestavi katastrofalno izvedeni,« se je spomnil slabih nastopov Bertoncelj, ki je moral nato vložiti kar nekaj dela, da je pozabil na to dogajanje, da se je pobral, se spet umiril in se znova osredotočil na svoje cilje.

Veliko olajšanje je prinesla zadnja tekma pred SP, v Parizu, kamor sprva sploh ni želel potovati, saj je bilo razočaranje pač tako veliko, na koncu pa je bil trenerju Sebastijanu Piletiču zelo hvaležen, da ga je prepričal, naj vendarle potuje v Francijo. Osvojil je 3. mesto, prikazal dve dobri sestavi, morda bi ob bolj naklonjeni sodniški komisiji lahko dobil še boljši oceni, a slednje je še najmanj pomembno. »Po stresnem uvodu je Pariz res dobra popotnica, dobil sem potrditev, kam sodim, in to je v vrh. Me pa seveda nekoliko moti, da nisem preizkusil težje različice sestave, kar je bil cilj ob začetku drugega dela sezone, a ta načrt se je pač porušil, ne bi pa smelo to biti za Montreal ključnega pomena,« je ostal brez želenega stopnjevanja sestav Bertoncelj, ki pa zagotavlja, da vsak dan na treningu preizkuša različni vaji. Lažjo bo prikazal v ponedeljkovih (torkovih) kvalifikacijah, težjo pa upa, da v sobotnem finalu.

»Finale gotovo je osnovni cilj. Če ne bi bil prepričan, da se lahko prebijem med osmerico, gotovo ne bi potoval tako daleč. V finalu pa je potem vse mogoče. Ob dobri izvedbi je dosegljiva kolajna in to bi bila prava pika na i. Po to grem, če je ne bom osvojil, bom razočaran, kar pa nikakor ne pomeni, da odličje napovedujem,« še pravi Bertoncelj, ki je že pred SP ostal brez enega največjih tekmecev, Krisztiana Berkija, saj Madžar zaradi poškodbe ne bo nastopil.