Tiskane izdaje
Ljubljana – Leto dni je naokrog, odkar se je plavalka Anja Klinar po poškodbi rame vrnila v tekmovalni ritem. Za sabo je pustila najtežje obdobje kariere, v katerem je razmišljala tudi o koncu športne poti. Zdaj je z mislimi pri poletnem svetovnem prvenstvu in svojih četrtih olimpijskih igrah. Za trening si je na 40. pokalu mesta Ljubljana priplavala zmago na 200 m prosto (2:03,41).
Več kot 800 plavalcev se je zbralo na deževni konec tedna na Kodeljevem. Klinarjeva, odeta v deževni plašč, ovita v šal in z zimsko kapo na glavi se je ob 10 stopinjah Celzija in debelih kapljah pripravljala za nastop na prostem. »Rama se še vedno odziva, vsake toliko se pojavijo hude bolečine, vendar sem se na to že navadila. Pač stisnem zobe, ker vem, da bo enkrat popustila,« je svoje zdravstveno stanje opisala 27-letnica, ki vsak teden obiskuje fizioterapije pri Tomažu Popitu. »On je tisti, ki me je spravil k sebi, da sploh še lahko plavam,« je povedala Klinarjeva, ki se je skozi najtežje trenutke na športni poti močno spodbujala. »Večina ni verjela, da se bom po polletnem premoru vrnila. V prvi vrsti je najbolj verjel vame trener Miha Potočnik,« se je spominjala plavalka Gorenjske banke Radovljice.
Za lažjo vrnitev po poškodbi je začela vadbo v skupini mlajših plavalcev, nad katerimi v klubu bdi trenerka Urška Potočnik. Postopoma jo je stopnjevala. »Tudi na tekmah sem stopala korak za korakom. Čeprav sem bila daleč od svojih najboljših rezultatov, sem na vsaki hotela izboljšati čas. No, letos pa sem le začela izboljševati osebne rekorde. Okrepilo se je samozaupanje, zdaj verjamem, da lahko dosežem rezultat, ki ga v karieri še nisem. Vedno pridem do neke meje, potem pa mi malo zmanjka za nadgradnjo. Upam, da se mi bo v prihodnjem letu, ko so na sporedu OI, vse pokrilo in bom dodala piko na i,« je o ciljih razpredala tekmovalka, ki si je vozovnico za Rio priborila na aprilskem mitingu v Eindhovnu.
Posveča se trem disciplinam: 400 m mešano, 400 prosto in 200 delfin. »Aprila sem tri tedne zelo dobro tekmovala, zdaj pa mi je forma padla, kar se pozna na obsežnih in napornih treningih, ki me utrudijo. Moram dvigniti raven vadbe, saj se ta čas v vodi ne znajdem najbolje, a upam, da se mi bo kmalu spet odprlo,« je ocenila pripravljenost. Pred vrhuncem sezone, SP v Kazanu med 24. julijem in 9. avgustom, jo v tujini (Rim, Vichy) čakata še dve pregledni tekmi.
Da lahko nemoteno trenira, skrbijo v radovljiškem klubu. Hvaležna je za odlične razmere, prav tako pa tudi za zaposlitev v Slovenski vojski. »Brez te službe, glede na stanje v slovenskem plavanju, danes verjetno ne bi več tekmovala,« je še razmišljala edina ženska predstavnica starejšega rodu v reprezentanci, ki je ob Damirju Dugonjiću in Robertu Žbogarju ostala osamljena v družbi mlajših. Manjka ji Anja Čarman – Gorenjka pričakuje drugega otroka –, s katero sta si na tekmovanjih delili sobo in postali dobri prijateljici. »Na pripravah mi postane dolgčas, a me trener spodbuja, da smo tam zato, da treniramo. To skušam imeti v glavi ves čas,« je razkrila vodilo, s katerim se ozira h Kazanu.
