Tiskane izdaje
Ljubljana – Tacen 2017 je njuna zadnja skupna postaja, ampak v spominu želita ostati kot eden od najboljših kanuističnih dvojcev na svetu zadnjega desetletja. V tem slogu sta Sašo Taljat in Luka Božič opravila z včerajšnjimi kvalifikacijami ter si že na prvi progi priveslala nastop v jutrišnjem polfinalu s šestim časom. Poslovilni ples bo očitno precej več kot simpatična formalnost.
»Pred EP sva trikrat vadila skupaj, toda svežina je na najini strani, kot kaže, pa nama je ostalo tudi nekaj občutka. Z izjemo napake na petih vratih je bil ves nastop takšen, kot sva si ga zastavila na ogledu, zato sva uživala. Oba sva se pripravljala individualno, podobno kot v prejšnjih sezonah, zato vadbe ni bilo nič manj. Le malo sva se morala uskladiti v skupnem čolnu,« je včeraj pojasnil Taljat, ki se je po lanskih OI v Riu »ločil« od dolgoletnega soborca, saj je njuna disciplina izpadla iz olimpijskega sporeda. Dogovorila pa sta se za skupno slovo na domačem EP, toda s skupnim pogojem: da ne bosta le sodelovala, ampak veslala zares.
»Mi trije smo najboljši par ...« bi si lahko v minulih letih pela svetovna prvaka iz 2014 in bronasta iz 2009 ter druga na lanskem EP. Kako, saj sta v svojem kanuju veslala le 27-letni Taljat in dobro leto mlajši Božič, oba iz Šempetra pri Gorici, bo kdo protestiral. Že, že, toda ogromne zasluge za njune podvige ima trener Dejan Testen, ki ju je spremljal od rosno mladih let in ju načrtno posadil v skupni čoln že leta 2004. Dve leti pozneje je bilo namreč v Solkanu mladinsko SP in nikakor se ne bi spodobilo, da domači klub ne bi imel posadke. Njegove misli pa so hkrati že segale osem let naprej, k olimpijskim izzivom in dosežkom, kakršne sta nizala slovita slovaška brata Peter in Pavol Hochschorner.
Testen, nekdanji reprezentant, ki je na Mostu na Soči ustanovil podružnico KKK Soške elektrarne, si je zadal za cilj, da bi obetavna fanta ob pridobivanju mojstrskih veščin v dvojcu postala močni in zreli osebnosti, kar ni bilo ravno preprosto, saj se zelo razlikujeta. Đžoni, kot kličejo Taljata, je boljši šprinter ter precej bolj umirjenega in preudarnega značaja. Ljubo (Božič) pa je izjemno vzdržljiv, takšen neusahljiv izvir energije, da je ob njem celo Duracellov poskočni zajček videti slabokrven. Zato se je vzporedno lotil samostojne kanuistične kariere, v kateri prav tako žanje lepe uspehe. Tudi Taljat je ostal tesno povezan z divjimi vodami, z novimi izzivi se srečuje v trenerski vlogi v domačem klubu, Testen pa od oktobra lani sodeluje z japonsko reprezentanco.
Vse skupaj kajpada glodajo neuresničene olimpijske sanje. V Londonu 2012 sta Taljat in Božič zasedla 8. mesto, saj sta bila še nekoliko prezelena. Še bolj odločno sta si pljunila v roke in leta 2014 unovčila trud z naslovom svetovnih prvakov v Deep Creeku. Toda v Riu 2016 sta se kot sedmouvrščena morala sprijazniti, da so OI zanju kot zaklete.
»V Tacnu se želiva lepo posloviti od najinih navijačev, saj se lanska sezona ni izšla po načrtih. Morda bova nastopila še na DP, na velikih tekmah pa je to najin zadnji skupni nastop. Res je, da sva štartala domala brez skupnega treninga, toda dovolj sva veslala skupaj v prejšnjih letih. Zadosti, da lahko EP vzameva resno,« ocenjuje Luka Božič, ki ga danes čakata samostojen nastop v kanuju in moštvena tekma.
