Čas je za revolucijo v odbojki! Predvidene spremembe tekmovalnega formata svetovne lige so za številne glasne kritike dokaz, da panoga postaja sužnja kapitala, prevetritev pravil (na slabše) pa je odraz težnje po komercializaciji odbojke. Reforme, ki so še v fazi uvajanja – nova pravila bodo v ženski konkurenci prvič preizkusili na jesenskem SP do 23 let v Sloveniji –, so sprožile poplavo ogorčenih odzivov.
Spremembe, ki jih predlaga Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB), so nedorečene in še neusklajene celo znotraj zveze (njena evropska podružnica, CEV, o predvideni popolni rekonstrukciji formata svetovne lige, ki bo namesto rezultatov v prvi plan tiščala denar, vsaj formalno ne ve ničesar), zato ni čudno, da jih je tudi velik del športne javnosti sprejel z začudenjem in zadržanostjo, nekateri tudi z glasnim ugovarjanjem in s kategoričnim nasprotovanjem. Tektonski premiki znotraj panoge so poenotili vse njene deležnike – stroko, igralce, gledalce: njihova skupna točka je, da predvidenih sprememb ne podpirajo.
Rdeča nit skorajšnjih novosti je poskus narediti panogo atraktivnejšo, bolj televizijsko, tekme pa krajše in še razburljivejše. Da so predlagatelji pljunili v lastno skledo, je jasno, ko v želji po večji privlačnosti športa in krajših dvobojih na nasprotno stran postavite novo pravilo, ki veleva, da mora izvajalec skok-servisa pristati pred servisno črto (doslej se je moral pred njo zgolj odriniti). Prva posledica bodo manj tvegani, manj agresivni, mehkejši začetni udarci z večje razdalje, druga posledica pa daljše točke, ki bodo torej težko pripomogle k cilju krajšanja tekem zaradi lažjega zagotavljanja televizijskih pravic.
Če bo načrtovan sveženj novih pravil sprejet, bodo morali sprejemalci in korektorji pri napadu z druge linije ravno tako doskočiti pred trimetrsko črto, kar bo omrtvičilo to odbojkarsko prvino v mlajših selekcijah. »Pravili prestopa črte pri servisu in napadu z druge linije sledita cilju zmanjšanja agresivnosti igre z namenom, da bi žoga ostala čim dlje v igri. To bo dolžino tekme spet podaljšalo, saj bo več obramb in več igre, kar je za gledalce dobro,« se strinja nekdanji odbojkar, zdaj pa trener dr. Bogdan Kotnik.
Toda ... »Tehnično mi pravili nista všeč, saj si ne predstavljam, kako bo potekal nadzor, ali je bil doskok izveden v prepovedani coni. Zdaj sodniki gledajo prestop in nato sledijo žogi v akciji. Z novimi pravili pa bi bila žoga že na drugi strani, sodnik, zadolžen za pristanek, pa bi še vedno čakal, da igralec doskoči. To se mi ne zdi smiselno. V tej smeri bi bilo edino smiselno črto pri napadu z druge linije premakniti za pol metra nazaj, medtem ko pri servisu ne vidim težave,« je enega glavnih pomislekov ob uvajanju novih pravil, torej dodatno obremenitev delilcev pravice, izpostavil Kotnik. In dodal povečano tveganje poškodb zaradi nenaravnega doskoka.
»Problem pri premiku napada z druge linije nekoliko nazaj bi nastal v nižjih selekcijah in ligah, saj tovrsten napad ne bi bil več učinkovit in bi se verjetno začeli pomikati proti ženski odbojki, v kateri napada iz cone 1 ni veliko, zato pa dekleta v prvi liniji igrajo 'fast', s katerim podajalka ohranja napad po celotni širini mreže. Morda pa bi s tem vrnili v moško odbojko kombinatoriko, ki je svojčas krasila to igro,« je Kotnik v napovedanih spremembah našel tudi pozitiven izziv.
Za zmago osvojiti štiri nize
Manj prahu dviga napoved prevetrenega točkovanja. Dosedanji protokol treh dobljenih nizov do 25. točke naj bi zamenjali štirje uspešni nizi do 15. točke. Z drugimi besedami to pomeni, da zmagovalec ne bi več potreboval osvojitve 75, temveč zgolj še 60 točk. »Koristno je, da se preizkuša več različic z namenom odbojkarsko igro še bolj približati ljudem. Krajši nizi in njihovo večje število bi lahko bili korak v pravo smer, a le, če igralcem ne bi bilo treba po vsakem nizu menjati strani igrišča,« komentira pomočnik trenerja pri Gdansku Kotnik. Nekatere manj pomembne spremembe pravil so požele celo odobravanje, denimo območje dovoljenega gibanja trenerja, blažji sistem dosojanja dvojne žoge, ukinitev tehničnih odmorov in menjave igralcev brez ustavljanja igre.
Namesto da bi predvidene spremembe pomenile korak naprej v razvoju odbojke, pomenijo dva koraka nazaj, ker – prvič – podirajo ustaljeno in dobro sprejeto prakso in – drugič – prinašajo sporni paket novosti, s katerimi se le redkokdo strinja. Najglasnejši kritik je avstralski selektor in trener poljskega velikana Jastrzebskega Mark Lebedew: »Odbojka je že atraktivna, nova pravila je ne bodo naredila še privlačnejše, morda le krajšo. Toda: ko smo nazadnje krajšali tekme, mar smo na ta račun dobili več televizijskih prenosov? Nismo. Spet smo začeli igri dodajati stvari in jo ponovno naredili daljšo. Če bi, denimo, z dobro podkovanimi strokovnimi komentatorji podučevali ljudi o lepoti odbojke, bi bili tudi televizijsko odmevnejši. Če bi se več pogovarjali o tem, kako spektakularen je lahko ta šport, ne bi polemizirali o tako spornih predlogih.«
Na napovedane reforme, ki bi bile huda klofuta predvsem moški odbojki, so se nekoliko cinično odzvali tudi na specializiranem odbojkarskem portalu WorldOfVolley, na katerem so igralce in stroko pozvali, naj mednarodno krovno organizacijo razsvetlijo, kakšne spremembe bi odbojka dejansko potrebovala. Odziv je bil izjemen, odgovori pa pomenljivi. »Vrnite nam pravilo, ki je dovoljevalo igralcem dotik spodnjega dela mreže. Videla sem ogromno neumnih situacij, v katerih je sodnik piskal dotik, ker je mrežo oplazil del odbojkarjeve majice,« se je odzvala nizozemska igralka Robin de Kruijf.
»Pravilo, ki vključuje menjavo državljanstva. Vsak igralec bi moral odločati o svoji prehodnosti sam in ne neka institucija ali kdo drug namesto njega,« je jasen Kubanec Salvador Hidalgo, Nizozemka Freya Aelbrecht pa predlaga: »Odbojka je dinamičen šport, zato bi spremenila pravilo odmorov, ki jih je zdaj lahko v najslabšem primeru kar šest na niz.« Z njo se strinja tudi Turek Gökhan Gökgöz, ki je obenem – po nogometno – prispeval najbolj nenavaden predlog spremembe: »Trije nizi, vsak po 30 minut. Dva niza, vsak po 45 minut in z le enim odmorom. Vsaka zmaga prinaša 3 točke, vsak neodločen izid 1,5 točke.«