S povečano ravnijo testosterona ne bo več mogla tekmovati

Švicarski zvezni sodniki so potrdili odločitev, da bo Caster Semenye lahko tekla le, če bo jemala terapijo za zniževanje ravni moškega hormona.

Objavljeno
09. september 2020 10.15
Posodobljeno
09. september 2020 10.53
Caster Semenya je prirojena posebnost omogočala tekaško prednost pred drugimi atletinjam. FOTO: Ibraheem Al Omari/Reuters
STA, G. N.
STA, G. N.
Ljubljana - Z odločitvijo švicarskega vrhovnega sodišča v Lozani je primer Caster Semenya, ki ji je njena prirojena posebnost omogočala tekaško prednost pred drugimi atletinjami, dobil sodni epilog, da bo atletinja lahko tekmovala na 800 metrov, če bo jemala terapijo za zniževanje ravni moškega hormona v telesu.

Testosteron je najpomembnejši moški spolni hormon, ki ima številne funkcije. Študija švedskih raziskovalcev v reviji British Journal of Sports Medicine je pokazala, da lahko ženske z višjo stopnjo testosterona tečejo bolje in imajo več mišične mase, kar daje prav odločitvi Svetovne atletike (IAAF), ki je na srednjih progah Caster Semenya prepovedala tekmovati.

Južnoafričanka zaradi prirojene telesne hibe trpi za hiperandrogenizmom. V telesu ima razvite moške spolne organe, notranje testise, ki proizvajajo moški hormon testosteron. Kljub tej telesni posebnosti je zdaj 29-letnica tekmovala na največjih mitingih. Je dvakratna olimpijska (2012 in 2016) in trikratna svetovna prvakinja (2009, 2011, 2017) v teku na 800 metrov.

Njen primer je sprožil žgočo polemiko, krovna svetovna federacija za atletske športe je Caster Semenya suspendirala zaradi visokih vrednosti testosterona, potem ko je ta zavrnila jemanje sredstev, s katerim bi si umetno zmanjšala vrednosti moškega hormona.

Odločevalci pri IAAF so uvedli zgornjo dovoljeno mejo testosterona v ženski kategoriji izključno zaradi tega, da bi ohranili pošteno in smiselno tekmovanje. Pravilo je začelo veljati leta 2018. Semenya se ga je lotila z vsemi pravnimi sredstvi, a so švicarski vrhovni sodniki tudi v drugo pritrdili odločitvi Svetovne atletike.

Pravilo določa, da lahko ženske nastopijo na srednjih progah od 400 metrov do ene milje le, če v krvi nimajo več kot pet nanogramov testosterona na liter krvi. Sicer morajo preiti na druge razdalje.

Semenya je pravico iskala tudi pred športnim razsodiščem Cas v Lozani, vendar neuspešno. V najnovejši razsodbi je švicarsko vrhovno sodišče pretresalo pravilnost odločitev Casa, a v samem postopku ni našlo nepravilnosti in Cas s sodbo ni kršil osebnih pravic Caster Semenya in njenega dostojanstva.

image
Južnoafriška atletinja je dejala, da se je sodišče postavilo na napačno stran zgodovine. FOTO: Harold Cunningham/AFP


Ne bo dopustila drogiranja


»Zelo sem razočarana,« je zadnjo razsodbo ocenila Južnoafričanka. »Ne bom dovolila, da bi me Svetovna atletika 'drogirala' ali me ustavila, da bi bila to, kar sem.«

»Izključitev športnic ali ogrožanje našega zdravja izključno zaradi naših naravnih sposobnosti postavlja Svetovno atletiko na napačno stran zgodovine,« je še dejala Semenya.

»Še naprej se bom borila za človekove pravice športnic, tako na atletskih progah kot zunaj njih, dokler ne bomo vsi lahko tekli prosto, kot smo se rodili. Vem, kaj je prav, in naredila bom vse, da zaščitim osnovne človekove pravice za mlada dekleta povsod,« je dejala Semanya za britanski BBC.

Švicarsko vrhovno sodišče pa je sporočilo: »Poštenost športa je upravičena skrb in je osrednje načelo športnega tekmovanja. Je eden izmed stebrov, na katerih temelji tekmovanje.«

Razsodba pomeni, da Semenya na preloženih olimpijskih igrah v Tokiu, ki bodo prihodnje poletje, ne bo mogla braniti naslova na 800 metrov.

Marca je dejala, da želi na OI v Tokiu tekmovati na 200 metrov, na razdalji, za katero ji ne bi bilo treba jemati zdravil.
Da bi lahko tekmovala, bi morala preteči kvalifikacijski čas 22,80 sekunde, čeprav je trenutno njen najboljši čas na tej razdalji 24,26 sekunde.