Tiskane izdaje
Čeprav na evropskem prvenstvu v Zürichu kladiva še zdaleč ni metal na želeni ravni in je ostal brez edine kolajne, ki mu manjka v šampionski zbirki, Primož Kozmus verjame, da bo na OI v Riu 2016 konkurenčen za kolajno, kar je bil tudi sicer njegov dolgoročni cilj, ko se je po enoletnem premoru leta 2011 vrnil v tekmovalno areno.
Po vsem, kar smo videli lani na SP v Moskvi in letos v Zürichu, pa se vendarle zdi, da je kolajna v Riu le pobožna želja odhajajočega šampiona ob koncu kariere oziroma misija nemogoče. Vendar pa srca šampiona ne gre podcenjevati. Za metalca kladiva je v dobri telesni kondiciji, pri 36 letih v Riu pa niti ne bo prestar za kolajno. Kar nekaj slovitih metalcev njegovega kova – Koji Murofuši, Igor Astapkovič, Jurij Sedih in Anatolij Bondarčuk – so v srednjih in poznih tridesetih osvajali odličja na OI in SP.
Kozmusove težave torej niso leta niti konkurenca, ampak njegov trening ter priprava na velike tekme. Vadbeni slogan »sam svoj mojster« v atletiki nikoli ni bil uspešen, še posebej ne v tehničnih disciplinah. To ve povedati vsak vrhunski trener. Preveč je prefinjenih detajlov v tehniki, ki jih je na terenu nemogoče odpravljati zgolj s posnetki. Trenerji pač najbolje vedo, kako njihov varovanec dela, diha in razmišlja, in imajo izurjeno oko za pomanjkljivosti.
Z rutino in izkušnjami oziroma načinom dela, kakršnega ima zadnji dve sezoni Kozmus, je nemogoče biti konkurenčen za vrh. Kozmus dobro ve, kaj mu manjka, a žal trmasto vztraja pri svojem treningu. Pravi, da načina dela na stara leta ne bo spreminjal. Saj mu ga niti ni treba. Le vrniti se mora h koreninam. Največje uspehe je dosegel, ko ga je treniral Vladimir Kevo. Na OI v Londonu, kjer je nazadnje osvojil kolajno, takratnega trenerja Marjana Ogorevca sicer ni bilo, ker ga je mesec dni pred igrami odslovil, bil pa je z njim vse pripravljalno obdobje in je zagotovo pustil pečat na kolajni. Če bo vztrajal pri sedanji praksi, Kozmus tudi v Riu ne bo osvojil kolajne. Mar zato ni čas, da ekipa olimpijskega šampiona in svetovnega prvaka Primoža Kozmusa pozabi na zamere in spore ter po šestih letih spet strne vrste? Zamere nikoli niso imele nobene vrednosti, zato tudi niso ustvarjalne.
