Še pred zimo do novega predsednika

Kajakaštvo: Mednarodna zveza razmišlja o širitvi slalomskega svetovnega pokala na druge celine.

Objavljeno
23. september 2014 23.05
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Ljubljana – Nauspešnejše slalomsko SP doslej je za Kajakaško zvezo Slovenije prišlo ob pravem času, jeseni se bo lotila reorganizacije, po več mesecih praznine pa naj bi dobila tudi novega predsednika. Še večje spremembe pa bi znalo na svetovni ravni prinesti obdobje po OI 2016, saj želijo pri ICF svetovni pokal še razširiti, in to tudi na druge celine.

»Mednarodna zveza doslej ni bila prav odzivna na podobne pobude po več slalomih za svetovni pokal v istem letu, po dolgem času so leta 2012 dodali eno tekmo. A zdaj so začeli razmišljati o širitvi v Afriko, predvsem pa Azijo. Mednarodni olimpijski komite namreč pripravlja podrobno analizo vseh športov in disciplin, njegovo vodilo je, naj bodo panoge zastopane v čim več držav. Pri ICF so končno začutili, da bo treba nekaj narediti v smeri večje globalizacije in tudi prepoznavnosti, vendar je vse skupaj še v povojih in v veliki meri odvisno tudi od volitev vodilnih leta 2016,« pravi direktor slovenskih reprezentanc Andrej Jelenc. Prve znake, v katero smer bo šla zgodba, bi znal dati že letošnji kongres, na katerem bodo izbirali dva nova podpredsednika, eden od kandidatov je namreč trikratni olimpijski in štirikratni svetovni prvak, 36-letni Tony Estanguet.

Posebna komisija pri ICF je namreč za MOK začela pripravljati osnutek nadaljnjega razvoja slaloma, ali bo v letu 2017 še več tekem, in to na južni polobli, pa bo jasno po 1. novembru, ko bodo pri ICF prispele kandidature za to leto. »Do leta 2016 je koledar namreč že potrjen, tedaj bomo finale svetovnega pokala denimo gostili v Tacnu. Potem pa se lahko zgodi marsikaj, zamisel se razvija v smer, da bi imeli vsaj dve tekmi več,« trdi Jelenc. Ena od idej je, da bi svetovni pokal začeli zgodaj spomladi s prvim nizom tekem v Aziji ali Avstraliji, potem pa bi se selili na staro celino ter sezono nato, enako kot doslej, končali s SP v septembru. Prvi operativec slovenske zveze podpira takšno zamisel ne glede na to, da bo to zaradi medcelinskih potovanj podražilo sezono.

»Številne reprezentance zimo končujejo s pripravami v Avstraliji ali drugje na južni polobli. Se bomo pač morali prilagoditi in tja ne bomo pošiljali številčne ekipe, ampak le tekmovalce, ki se lahko potegujejo za visoka mesta. Finančno se bomo torej v tem primeru morali prilagoditi, zagotovo pa se bo spremenil tudi način priprav. A v tem ne vidim težave. Naši tekmovalci so že doslej bolj ali manj štartali na vseh tekmah, to pomeni, da so se pripravljali na tri vrhunce sezone, pomladni, poletni in zgodnjejesenski del. Luka Božič in Eva Terčelj sta letos sezono začela že aprila s prvenstvom do 23 let, torej ne bi odkrivali tople vode,« je prepričan Jelenc. Pri tem upa, da se v primeru takšnega razvoja pri ICF ne bodo odločili, da bi selitev na druge celine opravili na račun zmanjševanja števila tekem v Evropi, kjer se prizorišča tepejo za izvedbo svetovnega pokala.


V naslednjih tednih jih sicer pri KZS čakajo priprave na letno skupščino, tokrat volilno, saj pričakujejo novega predsednika, ki bo stopil v čevlje prezgodaj preminulega Bojana Žmavca. S kandidati se že pogovarjajo, po letni pa načrtujejo še izredno skupščino, saj želijo reorganizirati organe zveze. »Radi bi, da dobijo določene komisije večjo odgovornost in naloge, tako ne bi vse slonelo na enem ali dveh ljudeh,« pojasni Jelenc, ki je zadnje čase večkrat omenil, da bodo morali v prihodnje tudi bolj stisniti pas pri porabi denarja. »Proračun se nam bo verjetno tudi letos gibal okoli milijona evrov in to pričakujem tudi v naslednjih dveh letih do OI v Riu. Vendar smo imeli letos nekaj izgube pri pripravi svetovnega pokala v Tacnu, zato bomo morali to verjetno pokriti iz drugih postavk v proračunu. A tekmovalni programi zato niso trpeli,« dodaja Jelenc, z najuspešnejšim izplenom na SP doslej pa jim bo tudi lažje nadaljevati v novo sezono, če le ne bo prišlo do večjih sprememb pri delitvi državnega denarja, ki jim v proračun prispeva zajeten delež.