Tiskane izdaje
Kanal – Ko v Kanalu pripravijo tradicionalne skoke s 17-metrskega mostu, si nebo kljub ne ravno obetavnim vremenskim napovedim ne drzne potočiti niti ene same dežne kaplje več. V globine zelenomodre Soče so se danes pognali skakalci iz Slovenije, Italije in Srbije ter tako znova razveselili zveste obiskovalce dogodka. Zmaga je tako v kategoriji lastovk kot v figurativnih skokih pripadla Srbu Borku Miladinoviću.
Soči so danes namerili 19 stopinj, torej kar sedem več kot lani, zato pristanek v objemu Gregorčičeve muze za četico nastopajočih – najmlajši udeleženec prireditve še ni dopolnil pet let, najstareši, legendarni Tržačan Pino Auber, pa jih šteje nič manj kot 77 – ni bil ravno leden. So se pa zato obrazi mnogih obračali proti nebu in se spraševali, ali bo vreme zdržalo.
(Foto: Jure Eržen/Delo)
Skakati začel po petdesetem
»Ko pademo v Sočo, smo mokri, in če smo mokri v dežju, je povsem enako,« se je pred začetkom tekme pošalil Jernej Klinar, ki se skokov v Kanalu udeležuje zadnjih petnajst let. Tudi letos je bilo tako, a si je zaradi poškodbe izbral nekoliko lažje. Med nastopajočimi je bil tudi tokrat Pino Auber, ki kljub 77 letom v bazenu v Trstu še vedno trenira trikrat na teden. »Skoki so mi v veselje, sploh v družbi mladih. V Sloveniji se počutim zelo dobro, zato k vam prihajam že več let. Če me je kaj strah? Ne. Saj vendar vem, kaj počnem! Skočiti v vodo je pač užitek in ne obremenitev. Ker treniram, si zaupam,« poudari kleni Tržačan, ki se je s skakanjem v vodne globine začel ukvarjati šele po petdesetem letu.
Srečni, ker so spet v Kanalu
Na most v Kanalu je danes stopilo tudi lepo število srbskih tekmovalcev. »Prvič smo bili tu lani in se domov vrnili polni lepih vtisov. Ambient v Kanalu je prekrasen, zato smo srečni, da smo znova tu,« je poudaril Marko Pavlović. Po njegovih besedah v Srbiji skoki z mostov niso tako razviti kot v Bosni, a peterica srbskih tekmovalcev vseeno veliko nastopa pri nas: skačejo v Mariboru, Mostu na Soči, Kanalu in Novem mestu. »V Kanalu seveda ni težje skočiti kot v Mostarju. Je pa tu vse tako, kot mora biti, z velikim številom obiskovalcev vred,« je prepričan Pavlović. Borko Miladinović, ki je danes gladko pometel z vso konkurenco, saj sta mu pripadli zmagi tako v kategoriji lastovk kot v figurativnih skokih, pa nam je povedal, da mu je nastopiti v Kanalu vsako leto laže. Hkrati je za prihodnje leto že napovedal pripravo novih vrst skokov, saj je bila konkurenca letos odlična. Danes je v kategoriji figurativnih skokov drugo mesto pripadlo Alešu Karničniku in tretje Mladenu Cvetkoviću, v kategoriji lastovk pa je bil drugi Marko Pavlović in tretji Marjan Milanović.
(Foto: Jure Eržen/Delo)
Za naslednjih 15 let
Za letošnjo prireditev so v Turističnem društvu Kanal skupaj s tukajšnjim turističnim informacijskim centrom poskrbeli za novo odskočišče. »Naredili smo novo konstrukcijo, zamenjali deske in kontrukcijo postavili na most. Zdaj lahko skoke nadaljujemo prihodnjih petnajst let,« pravi predsednica Turističnega društva Kanal Vanja Cotič. In kaj je po njenih besedah tisto, zaradi česar se obiskovalci skokov z mostu v Kanalu nikoli ne naveličajo? »Najbrž je to adrenalin, ki ga nima le skakalec, temveč vsi, ki spremljajo skoke, sploh figurativne,« meni. »Pa tudi skakalci pravijo, da je skočiti v strugo reke, ki se pod mostom zoži, nekaj posebnega,« dodaja.
Tudi že s 23 metrov
Tradicionalno prireditev so prvič izpeljali leta 1989 po vzoru skokov, ki jih organizirajo v Mostarju. Pri tem jim je na pomoč priskočilo prav tamkajšnje turistično društvo. Skoke si je takrat ogledalo ogromno gledalcev, domačini se še danes spominjajo, da je bilo na skalah reke Soče pravo mravljišče. Za poslastico so skočili še s terase nad Trafiko, kar pomeni z višine 22 metrov. Število nastopajočih je v letih, ki so sledila, raslo, kakovost skokov pa je bila prav tako na visoki ravni. Do danes so jih po besedah Vanje Cotič odpovedali le dvakrat. Leta 1991 zaradi vojne, leta 2002 pa zaradi dežja. V letih 2005 in 2006 so skoke v Kanalu organizirali celo z višin za svetovni pokal. Najboljši skakalci sveta so takrat tekmovali z zvišanega odskočišča na kanalskem lepotcu, od zelenomodre Soče oddaljenem kar 23 metrov.
