Sladki spomini: Modena je enkrat že padla – v finalu

Ljubljana – Globoko v senci zgodovinskega uspeha slovenske odbojkarske reprezentance na EP v Bolgariji novo sezono v ligi prvakov, že deveto zapored med elito stare celine, začenja tudi ACH Volley. Tokrat si je vodstvo ljubljanskega kluba postavilo realne cilje in si ne dela utvar z uvrstitvijo v izločilne boje, temveč bi se zadovoljilo že s tretjim mestom v skupini C in pokalom CEV.

Krivulja ACH Volleyja v ligi prvakov v zadnjih sezonah pada. V minulih dveh izvedbah je vpisal po eno zmago, prej se je njegov izplen vsako leto sukal med dvema in šestimi uspehi, kolikor jih je vknjižil v sanjskem tekmovalnem ciklusu 2009/10, ki ga je zapečatil s senzacionalno uvrstitvijo na sklepni turnir četverice v Lodzu, kar je še vedno eno največjih presenečenj na tej ravni tekmovanja po prelomu tisočletja. Ljubljančani so imeli domala vselej v skupini tudi premagljivega tekmeca, kakršna je letos Vojvodina, zato je tretje mesto in nadaljevanje stopničko nižje, v pokalu CEV, realen cilj.

Četrtkov prvi tekmec ob 18. uri v Stožicah, kamor se slovenski prvak – roko na srce malce nenadejano – vrača po kratki tivolski avanturi, je prvi favorit skupine, zvezdniška italijanska Modena, ki vnovič stopa na pota stare slave. Do leta 2002 je namreč vpisala enajst naslovov državnega prvaka in deset pokalnega zmagovalca, nato pa je debelo desetletje dolgo sušno obdobje prekinila januarja letos z osvojitvijo pokalne lovorike. Za novo sezono, prvo po dolgem času v ligi prvakov, je vodstvo kluba, ki mu – zanimivo – poveljuje ženska (Catia Pedrini), sestavilo nadvse spodoben igralski mozaik z eno najmočnejših udarnih šesterk med vsemi udeleženci lige prvakov, a po drugi strani tudi s kratko klopjo. V kadru, ki jemlje dih, so trije italijanski, dva brazilska ter po en francoski in srbski reprezentant.

Prvi zvezdnik ekipe je ekstravagantni Francoz Earvin Ngapeth, MVP letošnje svetovne lige in član idealne sedmerke nedavnega EP v Bolgariji. Kako nepredvidljiv, drzen, živalsko skočen in iznajdljiv je, je najbolj nazorno dokazal s fantastično zadnjo točko izza hrbta v sofijskem finalu s Slovenijo. Po kakovosti niti najmanj za njim ne zaostajata brazilska reprezentanta, podajalec Bruno in bloker Lucas, ki so ju slovenski ljubitelji odbojke dobro spoznali v dveh septembrskih prijateljskih tekmah v Stožicah, sicer pa veljata za ena naboljših na svetu na svojih igralnih položajih.

V nasprotju z ACH Volleyjem, ki se mu je sobotna generalka ob senzacionalnem porazu s Triglavom (2:3) povsem izjalovila, je Modena sezono odprla vrhunsko. Najprej je v dvoboju za italijansko superpokalno krono po izjemni bitki odpravila prvaka Trentino, se nato resda stežka izvlekla ob ligaškem uvodu z Molfetto (3:2), pred dnevi pa izprašila Gianijevo Verono (3:0). Prav strašljivo je, da je imel nazadnje najslabši napadalni izkoristek Ngapeth, a tudi on kar 52-odstotnega.

Moštvi sta se doslej med seboj udarili dvakrat in se prijateljsko razšli s polovičnim uspehom. Ljubljančani, tedaj pravzaprav še Blejci pod imenom Autocommerce, so bili v sezoni 2006/07 v finalu drugoligaškega evropskega pokala top teams boljši s 3:2 in vpisali dotlej največji uspeh slovenske klubske odbojke. Tedaj sta bila v vrsti Dragutina Baltiča tudi Rok Satler in Matija Pleško (na fotografiji v napadu), ki sta še vedno člana ACH Volleyja, medtem ko je na nasprotni strani mreže, tedaj še na parketu, stal tudi zdajšnji slovenski selektor Andrea Giani. Pet sezon pozneje sta se moštvi pomerili v prijateljskem obračunu, ki so ga prav tako šele po skrajšanem petem nizu dobili Italijani. Še zanimivost: majico Modene so svojčas že nosili tudi štirje nekdanji igralci slovenskega prvaka – Jasmin Čuturič, Tomi Šmuc, Alen Šket in Srb Uroš Kovačević.

Druga tekma v skupini F je bila že sinoči, poljski podprvak Lotos Trefl Gdansk je upravičil vlogo nespornega favorita in s 3:0 (18, 16, 19) odpravil Vojvodino. Pri zmagovalcih se je najbolj izkazal Mateusz Mika (18), pri poražencih Aleksandar Minić (9).