Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je po več(nih) neuspešnih poskusih vendarle prekinila urok in napredovala v svetovno ligo – tja, kamor pravzaprav spada. Novi selektor Andrea Giani izbrancev ni izbrusil kakovostno, ker jih bolj ni več mogel, temveč jim je v prvi vrsti prečistil glave.
Slovenski odbojkarji so, roko na srce, evropsko ligo že davno prerasli, a so bili zadnja leta – tudi na račun slabšega vodenja in nesrečnih okoliščin – prisiljeni životariti v njej. Da so stopničko višje, v svetovni ligi, že v minuli poletni sezoni nastopali Turki in celo Črnogorci, ki realno gledano našim fantom ne sežejo do kolen, je bilo za Gianijevo četo ponižujoče, zato se je letošnje izvedbe evropske lige, kljub nedoraslim tekmecem, lotila resno in zagnano, vedoč, da druge poti med svetovno elito žal ni. Tokrat je poletni izziv opravila brez slehernega madeža, kar podčrtuje zelo očitno dejstvo, da je mladi italijanski strokovnjak fante dvignil tam, kjer je bilo najbolj potrebno in kjer je imel še največ manevrskega prostora – v glavah. Igralska kakovost je bila namreč že prej nesporna.
Makedonci so bili, kar je že pred tekmo potrdil bloker Alen Pajenk, ugodnejši od možnih finalnih tekmecev, saj imajo nižji blok od Estoncev in so bili na ta račun ranljivejši pri ustavljanju slovenskega napada, ki je bil celo poletje Gianijevo najmočnejše orožje, saj so se fantje bolj izjemoma kot praviloma spustili pod polovični učinek, ki v odbojki velja za uspešnega. Trener tekmecev Žarko Ristevski je vnovič na parket poslal oba prekaljena korektorja – Jovico Simovskega in Nikolo Gjorgieva, oba visoka »zgolj« 195 cm, le da je Gjorgiev spet začel na sprejemalskem mestu in so ga kajpak Slovenci prestrelili z začetnimi udarci do te mere, da je bil v napadu neprepoznaven.
Gianijevi izbranci so si edini mrk privoščili v drugi polovici uvodnega niza, ko se je udobna prednost (17:11) v hipu stalila na zgolj točko naskoka, v končnici pa so se spet šampionsko prebudili in si utrli pot do zmagovitega nadaljevanja, v katerem ni bilo niti trohice dvoma o tem, komu bo pripadla vozovnica za svetovno ligo. Niti v enem segmentu Makedonci niso mogli enakovredno parirati razigranim Slovencem, ki se jim je v ključnih dvobojih odprl blok, že od prej pa so imeli odličen napad, soliden sprejem in nekaj izjemnih posameznikov na servisu, v prvi vrsti Mitjo Gasparinija, ki je domala v vsakem obračunu poskrbel za vsaj eno serijo nekaj zaporednih točk, skupaj pa v evropski ligi nanizal kar 27 asov ali neverjetnih 0,77 na niz.
»Vcepili smo si v glavo, da imamo dovolj potenciala in da se nam končno lahko posreči. Tudi po tem, ko se nam v minulih letih ni izšlo, smo potrpežljivo vztrajali, vedeli smo tudi, da si ponovitve lanskega polfinalnega spodrsljaja z Grki ne bomo več privoščili. Vsak trening, vsak dvoboj smo oddelali na najvišji možni ravni in tudi na zaključni turnir prišli z jasnimi cilji,« je formulo uspeha razkril kapetan Tine Urnaut, medtem ko je organizator igre Dejan Vinčič, ki so ga upravičeno izbrali za najkoristnejšega igralca sklepnega turnirja, pripomnil: »S srca mi je padel desetletni kamen, o tem smo sanjali v vseh reprezentančnih akcijah. Vselej smo bili blizu, a se nam ni izšlo. Trdo smo delali, odlično trenirali in si ta uspeh resnično zaslužili.«
