Slovenija ponovno želi v nebo s pomočjo čarodeja azzurra

Alberto Giuliani se je včeraj v slovenski prestolnici tudi uradno predstavil kot novi selektor moške odbojkarske reprezentance. To letos čakajo tri zelo pomembna tekmovanja. Od 3. do 7. julija bo v Ljubljani pokal challenger, kvalifikacije za elitno ligo nacij, kamor se uvrsti zmagovalec, od 9. do 11. avgusta bodo v Gdansku izločilni boji za udeležbo na OI 2020 s Poljsko, Francijo, Slovenijo in Tunizijo, le prvo mesto vodi v Tokio, od 13. do 29. septembra pa bo evropsko prvenstvo z eno od skupin tudi v Ljubljani. Nalog za 54-letnega selektorja, ki prihaja iz odbojkarske velesile Italije, je več kot dovolj.
 

Torej, kako se počutite v vlogi slovenskega selektorja?

Selektorji vedno pravijo, ko zasedejo novo mesto, kako so počaščeni, bla, bla, bla ... Pri meni je to resnica, tako mislim in sem res zelo počaščen. Od predsednika Odbojkarske zveze Slovenije Metoda Ropreta sem dobil prvo sporočilo pred dvema letoma, z drugim sporočilom pa se je selektorska zgodba začela odvijati. Moja prednost in slabost je, da zelo rad zmagujem, rad imam zmagovite fante. A v športu ne moreš vedno zmagati. Pred nami so tri velika tekmovanja, vsako je zelo pomembno. V naslednjih letih pa bo moj cilj tudi igranje z mlajšimi močmi z namenom spočiti starejše. No, denimo v letošnjih olimpijskih kvalifikacijah vemo, da bo težko, a nič ni nemogočega. Cilji so zame sanje, ne jemljem jih kot obveznosti.
 

V igro izbrane vrste želite seveda vplesti taktične prvine svoje odbojkarske filozofije, mar ne?

Vsak trener ima svoje zamisli in predstavo o zaželeni igri. Moja je hiter prenos žoge, rad imam kakovostno obrambo, naša strategija v začetnem obdobju priprav bo na teh prvinah.
 

Kako se kanite lotiti priprav in tekem s psihološkega stališča?

Na tem želim veliko delati, med treningi želim videti nasmeške na obrazih igralcev. To je pomembno za delo in tudi za ustvarjanje pravšnjega vzdušja. Dolgo bomo skupaj, težko pa je denimo delati, če medsebojni odnosi niso dobri. S tem pa se lahko tudi igralsko izboljšamo.
 

Sezonski cilji so trije in vsi pomembni.

Drži, a v tem trenutku razmišljam le o prvem, turnirju za pokal challenger. Tako želim od vseh, sebe, strokovnega vodstva in igralcev in zakaj ne, tudi od vas novinarjev. Vse je povsem preprosto.
 

Ste drugačen tip trenerja kot nekdanji slovenski selektor Andrea Giani?

Z Andreo sem velik prijatelj, zagotovo pa sva po trenerskem slogu malce drugačna. Všeč mi je njegov sistem, kako prvine vnese v svoja moštva, sam pa želim sistem z delom še izboljšati. Gianija nisem posebej prosil za kakšen nasvet o slovenskih igralcih, zame osebno kot trenerja je pomembna psihološka plat, saj od igralcev veliko zahtevam na treningih. Delo je pomembno, a tudi prava mera počitka, saj je denimo v tem trenutku septembrsko evropsko prvenstvo še daleč, tja pa želimo prispeti stoodstotno pripravljeni. Počitek ni pomemben le zaradi kakovosti igre, temveč tudi zaradi tega, da se preprečijo poškodbe. A obstaja nevarnost, da bi bili igralci do EP že preutrujeni. Že klubska sezona s 60 ali 70 tekmami je dolga, po dobrem tednu premora pa se začnejo že reprezentančne priprave.
 

Čutite kot novi selektor in zaradi pomembnosti tekmovanj kakšen pritisk?

Najpomembnejše je, da pritiska ne čutijo igralci.