Slovenski alpinisti osvojili novo prvenstveno smer v Himalaji

Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so preplezali severno smer Hagshuja (6657 metrov), ki je bila 25 let neosvojena.

Objavljeno
21. oktober 2014 17.07
M. Č., Delo.si, STA
M. Č., Delo.si, STA
Ljubljana − Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so v Himalaji splezali novo smer v severni steni Hagshuja (6657 m), že nekajkrat alpinistično »napadeno«, a do prihoda slovenske trojice še nepreplezano. Prvenstveno smer v težki steni so ocenili z ED, kar je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice.

Odprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami z indijsko organizacijo IMF, ki bedi nad vzponi v indijski Himalaji, zaradi katere so morali slovenski alpinisti trikrat spremeniti cilj.

Tako so pustili svoj alpinistični podpis v severni steni gore Hagshu v Zanskarju, ki se je šele pred kratkim znašla na seznamu odprtih vrhov.

Nanjo so se po težavni smeri po jugovzhodnem grebenu leta 1989 brez dovoljenja prvi povzpeli poljski alpinisti, le nekaj dni pozneje pa so Angleži splezali na vrh gore po vzhodni steni.

Do slovenskega vzpona po severni steni je bil Hagshu 25 let neosvojen, a želja več alpinističnih odprav.

»Šele po našem prvenstvenem vzponu se je izkazalo, da so Britanci ta cilj varovali zase, in le po spletu naključij smo steno preplezali zgolj nekaj dni pred Mickom Fowlerjem in Paulom Ramsdenom. Zaradi birokratskih zapletov smo cilj izbrali le štirinajst dni pred odhodom in na spletu nismo našli konkretnih informacij o sami steni, ki je tako rekoč vidna že iz baze. To je bil po eni strani dodaten izziv, po drugi strani pa motiv za uživanje v res prvinskem plezanju v Zanskarju. Izkoristili smo odlično vreme in dobro aklimatizacijo, ki je bila ključna za uspešen večdnevni vzpon,« je dinamiko odprave osvetlil Marko Prezelj.

Slovenski alpinisti so vzpon ocenili z ED (extreme difficile oziroma ekstremno zahtevno), kar je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. »Kakovost vzpona se da ovrednotiti z več zornih kotov, nemogoče pa je različne vzpone neposredno primerjati. Vsak vzpon je skupek več stvari, kar še posebej drži za vzpone v Himalaji.

Prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja ni bil v znamenju ekstremnih plezalnih gibov za današnje standarde, kljub temu da smo preplezali kar nekaj metrov zahtevnega navpičnega ledu,« je dejal Lindič in nadaljeval, da težo vzponu daje celoten paket.

»Po vzponu čez steno smo opravili zahtevno prečenje do glavnega vrha, s katerega je bilo treba najti pot v dolino, ki je bila daleč od preproste. Ko prištejem trud, da smo sploh lahko začeli plezati, bi vzpon uvrstil zelo visoko med svoje preostale vzpone. Vso preteklo sezono sem večino časa posvetil težkim gibom, ki ne zahtevajo zahtevne organizacije. Odprava v Indijo je več kot nadoknadila organizacijsko plat alpinizma, brez katere tudi večjih vzponov ni,« je po vrnitvi v Slovenijo poudaril vodja odprave Lindič.