Šport še vedno piše odmevne zgodbe

Šport kotira prav na vrhu področij, ki jih je najmočneje prizadela pandemija novega koronavirusa. Vrhunski šport je bil ohromljen dva meseca, v zadnjih tednih se pobira, štafetno palico pa je začel nositi nogomet. To je razumljivo in pričakovano, prav nogomet je med vsemi športnimi panogami v svetu in pri nas daleč najbolje organiziran, zaznamuje ga največja množičnost, ob tem premore najboljše finančne razmere za ponovno oživitev in razcvet.

Nadaljevanje državnega prvenstva v nogometu je izpostavilo tudi več mladih upov. Prvi je opozoril nase 19-letni Kai Cipot, sin nekdanjega reprezentanta Fabijana, pozneje je zablestel komaj 17-letni Enrik Ostrc, sorodnik prav tako nekdanjega reprezentanta Milana Osterca. Razlika v priimkih je naključna. »Navdušuje me njegova inteligenca, igra naprej, in ne v širino. Upa si, drzen je in samozavesten, delaven, ambiciozen. Drugačen je od vrstnikov,« je Ostrca, vzornega gimnazijca športne gimnazije v Šiški, začasno povzdignil v nebo zdaj že nekdanji trener Olimpije Safet Hadžić.

Gorazd Nejedly o vzornem gimnazijcu iz Kozine​: Kdo je Enrik Ostrc?

Mariborčani se trudijo ujeti vodilno Olimpijo. Tudi zaradi tega so pripeljali v svoje vrste trenerja Sergeja Jakirovića. Prihaja iz Mostarja, metropole Hercegovine. Odraščal je v Metkoviću, hrvaškem mestecu blizu meje z BiH, za katero je zbral pet reprezentančnih nastopov. Med drugim je bil tudi v udarni enajsterici leta 2005 na beograjski Marakani, ko je bilo na tribunah zelo vroče in tudi s pridihom tragične balkanske vojne.

Na Hrvaškem je med drugim igral za Rijeko in Zagreb, pri nas za Korotan, na tujem tudi za celovško Austrio, Trnavo (Svk) in CSKA (Bol). Na trenerski klopi je pred prihodom v Maribor doma vodil Sesvete in zelo uspešno v 1. hrvaški ligi Gorico.

Intervju Siniše Uroševića z mariborskim trenerjem Sergejem Jakirovićem

Da slovenski nogomet hodi po pravi poti in da je napočil čas za ponovni preboj članske reprezentance na veliko tekmovanje, pa je prepričan eden najuglednejših slovenskih trenerjev, zdaj selektor Matjaž Kek: »Napočil je čas za kaj več, v nasprotnem primeru temu rodu grozi, da bo odšel v zgodovino kot nepopisan list papirja.«

Junija je minilo natančno deset let od podviga Slovenije nad Alžirijo, edine zmage slovenske nogometne reprezentance v šestih tekmah na svetovnih prvenstvih v nogometu. Izbrano vrsto je 13. junija 2010 vodil prav Kek, ki bo na čelu slovenske selekcije tudi v neizprosnem boju za Katar 2022. Še pred tem čaka Slovenijo nastop v skupini C3 Uefine lige narodov, v kateri so tudi Grčija, Kosovo in Moldavija.

Matjaž Kek: Deset let po Južni Afriki spet vidim možnosti za podvig Slovenije

Toda pozor, tudi 30-članska 1. SNL je lahko zaman, če klubi ne bodo proizvajali reprezentantov. V preteklih mesecih se je namreč razvnela polemika znotraj nogometne družine: nekateri klubi so želeli širitev slovenskega prvenstva na 12 ali 16 klubov, toda na koncu je ostalo pri dolgoletni ureditvi in desetčlanski prvi ligi.

Zagotovo ni bistveno število klubov, ki bo igralo v 1. SNL (in 2., 3., 4. ligi) v naslednji sezoni. Lahko jih igra tudi trideset – toda če vsi skupaj ne bodo proizvedli pet novih mladih reprezentantov in enega članskega, bi bilo teoretično za vse bolje, da »zaprejo trgovino«.

Komentar Jerneja Suhadolnika: Zaman tudi 30-članska liga

Kljub vsemu čaka nogometne akterje po vsem svetu prilagoditev na nove razmere zaradi pandemije, pri čemer niso izjema niti najbogatejši v Evropi. Negotova se zdi tudi kakršnakoli napoved finančnega položaja klubov v angleški premier league. Trdovratni virus, ki so ga prav Angleži sprva podcenili nemara najmočneje med vsemi v Evropi, jim je povzročil veliko škodo v poslovnem letu 2019/20. Klubi v premier league so v poslovnem letu (beri: sezoni) 2019/20 skupaj ustvarili 857 milijonov funtov manj (953 milijonov evrov) kot v prejšnji sezoni. Seveda gre pri tem za zgodovinski padec prihodkov – to se je zgodilo prvič od ustanovitve premier league v letu 1992.

Angleži prihajajo: zgodovinski padec prihodkov v premier league

V športu ne gre le za rezultate. Prav športniki sodijo med najbolj vztrajne ljudi na vseh področjih, tudi v boju z zahrbtno boleznijo. Po podatkih ene od tujih spletnih strani je imela judoistka Anja Štangar doslej na mednarodnih turnirjih že 186 dvobojev, če k tem prištejemo še nastope na domačih tekmovanjih, jih je skupaj zbrala že krepko prek 200.

Toda najpomembnejšo bitko je začela pred kratkim, ko je izvedela, da ima raka. Glede na to, da velja za precej zadržano dekle, so bili mnogi presenečeni, da je o tem javno spregovorila brez zadržkov. Anja ne dvomi, da bo hodgkinov limfom »zradirala« iz svojega telesa.

Anja Štangar: Tudi raka bom premagala, in to z iponom!

Nase so močno opozorili tudi kolesarji. Po svetu tekmovalno kolesarstvo miruje že od 14. marca, le v Sloveniji se je kolesje zavrtelo z državnima prvenstvoma v cestni vožnji in vožnji na kronometer, ki so ju zadnji dve nedelji gostile gorenjske ceste. Ker sta se na njih udarila in vsak po en naslov prvaka osvojila Primož Roglič (cesta) in Tadej Pogačar (kronometer), je glas o dogajanju pri nas segel v deveto vas.

Pri vseh slovenskih kolesarskih »legionarjih« bo glavni cilj Tour de France, ki se bo začel 29. avgusta v Nici. Tako Roglič kot Pogačar bosta na njem kandidata, da si pokorita kolesarski svet. Kot kaže, bosta imela glede pripravljenosti na startu podobna izhodišča.

Miha Hočevar o vrnitvi kolesarstva: Po domačem ogrevanju bi Roglič in Pogačar pokorila svet

Oživljajo tudi šport v ZDA. Že lep čas je jasno, da Goran Dragić in Miami Heat želita sodelovati tudi po tem, ko bo slovenskemu asu po koncu sezone 2019/20 potekla petletna pogodba, ki mu bo navrgla dobrih 85 milijonov dolarjev. Toda v ligi NBA ima načelo posel je posel močne korenine, ki jih težko razmajajo tudi najgloblja čustva. Zato Ljubljančan ne more biti gluh ob zanimanju drugih klubov, njegov floridski delodajalec, pri katerem igra od 19. februarja 2015, pa mora kljub zastoju športa zaradi pandemije koronavirusa upoštevati poteze konkurence.

Dragića snubijo mnogi, nekoliko subjektivno bi lahko na seznam možnih snubcev dodali Dallas. Teksašani veliko stavijo na 21-letnega Luko Dončića in Kristapsa Porzingisa, ki bo čez dva meseca dopolnil 25 let, zelo prav pa bi jim prišel še en dirigent; še posebej, ker je moral Jalen Brunson marca na operacijo rame. In kdo bi bil boljša rešitev kot Dragić, nesebični borec, ki se odlično razume z Dončićem? Eurobasket 2017 je bil prvovrstni dokaz.

Eduardo Brozovič: Goran Dragić bi lahko končal ob Luki Dončiću

Tudi nekateri drugi športi premorejo vrhunske upe. Atlet Kristjan Čeh je, denimo, za meter in pol izboljšal državni rekord v metu diska, 206 centimetrov visoki in 125 kilogramov težki orjak je slovenski adut za prihodnost. Bodoča največja tekmovanja bodo zanj velik izziv, študent agronomije, ki prihaja s kmetije z živino, na kateri rad poprime za delo, čuti, da lahko naredi veliko kariero, toda po tej poti stopa korak za korakom in ne prehiteva dogodkov.

Marko Uršič o velikem atletskem upu Kristijanu Čehu

Junija ni praznovala le Slovenija, na državni praznik tradicionalno potegnejo črto pod doslej opravljeno tudi vodilni v športnih organizacijah in pogledajo v prihodnost. Ob tej priložnosti smo izvedli anketo z naslovom Kaj je v 29 letih šport naredil za Slovenijo?, Siniša Uroševič je pregledal vse uspehe slovenskega športa v tem obdobju, Peter Zalokar pa se je o novih prijemih pogovarjal s predsednikom RK Celje Jernejem Smislom.