Tiskane izdaje
Prevlada, s kakršno Kohei Učimura obvladuje gimnastični svet, je v športu redko videna. Pri komaj 24 letih je Japonec v najprestižnejši disciplini – mnogoboju – na velikih tekmovanjih nepremagljiv vse od leta 2009, odtlej je vpisal štiri zaporedne naslove svetovnega prvaka, v Londonu je osvojil tudi zlato olimpijsko kolajno, kar je dosežek brez primere.
Tudi na SP v Antwerpnu je Učimura nadaljeval niz, ki je bil že pred tem nekaj še nevidenega, saj je v enem olimpijskem ciklu v mnogoboju zmagal na vseh velikih tekmah, zdaj je postal tudi absolutni kralj svetovnih prvenstev. Medtem ko si je doslej s tremi naslovi 1. mesto na lestvici delil s Svetlano Horkino, je pustil za sabo tudi Rusinjo, debate o tem, ali gre za največjega telovadca v zgodovini ali ne, so se začele že pred časom. Treba je pač upoštevati, da so bila včasih SP le na štiri leta, nato na dve, zdaj so vsako sezono z izjemo olimpijske, tako da je možnosti za zbiranje kolajn veliko več. Je pa tudi večji pritisk potrjevanja statusa najboljšega na svetu in to gre Učimuri odlično od rok, na največjih dveh tekmovanjih je za zdaj zbral 18 kolajn, a pred njim je še dolga pot, saj namerava tekmovati vse do OI v domačem Tokiu 2020. Dotlej bi lahko odpravil vse dvome o tem, ali je najboljši v zgodovini, pri čemer njegovi tekmeci, ki se zaman trudijo splezati na vrh, že zdaj tej oceni vneto prikimavajo.
Eni ugotavljajo, da so se preprosto rodili v napačnem času, saj se lahko v Učimurovi dobi borijo le za srebro, nekdanji nemški čudežni deček Fabian Hambüchen je jasen: »Vsekakor gre za največjega telovadca v zgodovini. Preprosto nima slabe točke oziroma orodja, nikoli ni živčen in se osredotoča le na svoje sestave. To je nekaj zelo posebnega.« A vedno ni bilo tako, ko je bil še precej mlajši, je pod pritiskom pogosto pozabljal svoje sestave, v primerjavi z vrstniki je bil šibkejši, vendar pa je nato s trdim delom vse nadoknadil. Potem ko se je pri 15 letih odselil od doma – z gimnastiko se je v domači telovadnici začel ukvarjati pri treh letih –, je kaj hitro postal pomemben člen japonske reprezentance, po razočaranju na OI v Pekingu, kjer je bil v mnogoboju »le« drugi, pa je postal absolutni vladar. Zavoljo tega se ga je prijel vzdevek Superman. Strokovnjaki kar tekmujejo, s kakšnimi presežniki bi opisali njegove nastope. Bolj si ne bi mogli biti enotni v mnenju, da gre za kombinacijo zares težkih sestav in izjemne elegance (mimogrede, v Antwerpnu je še drugič zapored na SP dobil nagrado za najelegantnejšega telovadca). Še tako vratolomne vaje so v njegovi izvedbi videti lahke, preproste, v zraku ne dela odvečnih gibov, linije so čiste, nogi sta »zlepljeni« skupaj, prsti v »špičkah«, doskoki z vkopom v blazine. Odkar je od sezone 2006 nov sistem točkovanja, v gimnastiki ni več popolne 10, a če se na koga danes lepi beseda popolnost, je seveda to prav Učimura.
»Najboljša stvar pri gimnastiki je, da popolnost ne obstaja. To je nekaj, k čemur vseskozi zgolj težimo. Želel bi si, da bi bila lepa gimnastika priznana tudi kot najboljša. Mislim, da je nekaj prečudovitega, ko se tudi ljudi, ki tega športa niti ne poznajo zelo dobro, naše predstave tako dotaknejo, da rečejo le: Vav. Takšni nastopi so moja želja,« razkriva Učimura, ki sicer ni globalni superzvezdnik, je pa gimnastični in seveda japonski, saj se v domovini pojavlja v številnih oglasih, njegova podoba krasi tudi letala Japan Airlines 777 (Kohei sicer pomeni miren polet). Je zbiratelj ur, navdušuje se nad hitrimi avtomobili, rad ima risanke, ko so ga mediji po izjemnem nizu vzeli pod drobnogled, pa so vendarle odkrili tudi eno veliko »napako«. Uravnotežena prehrana ni njegova najmočnejša točka, raje kot zelenjavo ima hitro hrano, v posteljo pa pogosto leže šele ob dveh ponoči. »Ne maram jesti zelene hrane, kot denimo graha, no, vse zelenjave,« je pojasnil, s čimer je zbudil kar nekaj skrbi, saj je na Japonskem nenazadnje vzor številnim mladim.
