»Švedi vadijo že mesec in pol, meni pa se še sanja ne, kdaj bom šla na sneg«

Slovenska vlada je včeraj delno razrahljala omejitve pri vadbi vrhunskih športnikov, pri čemer so športniki v kolektivnih športih v težjem položaju kot njihovi kolegi v individualnih panogah. Pod črto je sporočilo naših športnikov enako: »Nestrpno čakamo na pravo akcijo!«



Trenutni položaj športnikov pri nas so delno razkrili Ilka Štuhec, Jure Dolenec, Tina Mrak in Edo Murić, ki so gostovali v spletni oddaji Šport med štirimi stenami. Pri tem ni večje razlike med ekstremoma: alpsko smučarko Ilko Štuhec, ki spoznava med 3000 in 4000 metrov visoke vrhove, in jadralko Tino Mrak, ki – če ne pade s čolna – vadi in tekmuje na nadmorski višini nič.

»Iz hiše opazujem morje, vidim, da je ugodna burja, toda ne smem na jadrnico«

»Prilagodila sem se in osredotočila na ohranjanje 'kondicije'. Kaj to pomeni za mojo podobo na snegu, ne vem. Tekmice nimajo enakih pogojev. Švedi lahko trenirajo že mesec in pol, Avstrijci začnejo v naslednjem tednu … Dovolj snega je na Kaninu, toda še sanja se mi, kdaj bomo šli lahko tja,« meni Ilka Štuhec. Pravi, da bo morala v prvem obdobju po vrnitvi na snežni trening paziti na vsak zavoj in dobro premisliti vsak korak, saj primanjkljaja ni možno nadomestiti v fitnesu. »Ne znam si predstavljati, da športa ali velikih tekmovanj ne bi bilo. Športniki smo za države pomembni, trdo garamo za uspehe, s katerimi predstavljamo ob sebi tudi svoje nacije. Upam, da nas država ne bo pozabila.«



Tudi jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta zašli v nenavaden položaj. Tina Mrak: »Iz domače hiše opazujem morje, vidim, da je ugodna tudi burja, toda ne smem na jadrnico. Kakšen individualni trening že naredim, toda s partnerico Veroniko skupaj ne moreva jadrati. V štirih letih sva se za nastop v Tokiu odrekli marsičemu in odločili sva se, da treninge podaljšava še za leto dni. To bodo zadnje olimpijske igre v razredu 470 za ženske posadke.«

Dolenec: Jasno je, da še dolgo ne bo rokometnih tekem

Pandemija koronavirusa je še močneje prizadela športnike v kolektivnih panogah. »Še dan pred popolnim zaprtjem smo igrali finale španskega pokala. V Madridu je sodelovalo osem ekip, skupaj z navijači smo vsi bili v istem hotelu. Potem nas je naenkrat pričakalo popolno zaprtje,« se spominja rokometaš Barcelone Jure Dolenec, ki se zaveda realnosti. »Še nekaj mesecev ne bomo igrali tekem, številni bodo zašli v psihološke težave, drugi z večjo motivacijo bodo poskušali napredovati na vseh ravneh.«



Dolenec bi čim prej odigral kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu: »Švedi, eni od naših tekmecev na turnirju, v zadnjih mesecih niso bili v najboljši formi. Na domačem euru so doživeli polom, hkrati je poškodovan eden nosilcev njihove igre. V enem letu se lahko zgodi marsikaj, v resnici pa bomo vendarle odvisni predvsem od sebe.«

Murić: Pozabimo to sezono lige ABA in jo končajmo

Tudi košarkar Cedevite Olimpije Edo Murić odšteva čas do vrnitve k skupinskim treningom. »Žoge se nisem dotaknil že dober mesec. Zdaj, ko so se razmere malce sprostile, omejitve pa razrahljale, sem šel na katerega od zunanjih igrišč metati žogo na koš, kar je bilo pravo olajšanje po tem, ko sem doma skrbel za telesno pripravo in moč.«



Murić meni, da ne bi bilo smiselno nadaljevati sezone v ligi Aba: »Čakamo odločitev evrolige, ta čaka na poteze lige NBA. Sam ne vidim načina, kako bi lahko končali to sezono. Že na območju nekdanje Jugoslavije imajo klubi različne pogoje, nekateri so ‘politično’ privilegirani in lahko vadijo, v Sloveniji se dosledno držimo omejitev ... To sezono lige Aba moramo končati, jo pozabiti in upati, da bodo pogoji za naslednjo za vse enaki.«