Tečejo vsi, od Janija Brajkoviča do Dartha Vaderja

Gojko Zalokar je vesel zaradi novega premika: Slovenci se s tekom ukvarjajo vse leto, ne le tik pred prireditvijo.

Objavljeno
28. oktober 2013 11.26
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
Ljubljanske ulice se v množično živahno nedeljsko jutro prebudijo le dvakrat v letu – ob maratonu Franja in ljubljanskem maratonu. Tekaška žurka številka ena v državi, kakor je zadnjega v »podžigaškem« ritmu tolkal skupine The StrojMachine označil napovedovalec prireditve, je postregla s pestrim naborom udeležencev: videti je bilo od bosonogih tekačev do tistih v gusarski opravi.

Lani sta število udeležencev na ljubljanskem maratonu razredčila mraz in sneg. Letos jim je bilo celo pretoplo, ponagajal pa jim je veter. »Prav zato ni bilo rekorda,« se je k štoparici ozrl Gojko Zalokar, ki z Andrejem Razdrihom sestavljata organizacijski tandem največje tekaške prireditve pri nas. Prikimal mu je tudi vodja zdravstvene službe, dr. Jurij Bednarik: »Veter je bil moteč, utrudil je tekače. Najbolj pogoste so bile dehidracije,« je poročal rezultate delovne nedelje, v kateri je prejel 30 klicev s proge. »Večino smo oskrbeli v šotoru na prizorišču, nekaj pa jih je moralo v klinični center. Dela je bilo precej več kot lani,« je dejal.

Nad vetrom je potožil tudi Arif Durakovič iz Slovenskih Konjic, ki se je podal na 42 km. Na leto se udeleži deset tekaških dogodkov. Včeraj je skoraj »umrl«: »Pihal je veter, bilo je pretoplo, bolela me je hrbtenica, poleg tega pa še nisem ujel prave dnevne forme. Skratka, zelo naporno,« je razgrnil občutke.

Izčrpan je bil tudi Matevž Červ, ki se je iz Švice pripeljal s kanadskim prijateljem. Prvič se je lotil maratonske razdalje: »Prvo polovico je šlo tekoče, drugi krog pa me je 'ubil'. Noge so me zelo bolele. V cilj sem prišel 20 minut pozneje, kakor sem načrtoval,« je dejal.

Vojne zvezd v supergah

Nič kaj preprosto ni bilo tudi na polmaratonski razdalji 21 km. »Premalo pripravljen sem šel na start. Ukvarjam se s triatlonom, a pozna se primanjkljaj treninga v zadnjih dveh mesecih. Določil sem si čas 1:30, pa ga nisem dosegel,« je napako pri pripravi priznal Damjan Štukelj, ki prebiva v Nemčiji. Na LM se je prijavil s prijateljem Maltejem Amshoffom, ki prihaja iz Berlina. »Prvič sem tekel po ljubljanskih ulicah, razpoloženje na trasi je bilo izjemno! Kako se imenuje glasbena skupina, ki nabija po bobnih na startu? Odlična je! Pospeši adrenalin,« je bil navdušen Nemec. Pred LM se je udeležil treh podobnih prireditev: v Nürnbergu, Berlinu in turški Antaliji.

Iz Francije je prišla Ljubljančanka Kaja Dolar: »Tekla sem tudi v Parizu, a je LM v primerjavi s tistimi športnorekreativnimi prireditvami, ki sem jih izkusila v tujini, daleč najboljši,« je razmišljala. »Lani sem tekla v snegu, a vreme ni nobena ovira, saj sem bila letos tri minute počasnejša,« je dejala. Krizne minute so nastopile v zadnji tretjini. Poznalo se je, da ji je priprave v finišu prekrižala bolezen, včeraj ji je zato hitreje pobralo moči: »Tako sem se naučila še nekaj o taktiki,« je dejala. Pobarali smo jo še, zakaj si toliko ljudi sploh želi plačati visoko startnino, da bi tekli, če pa je tek brezplačen. »LM je velik dogodek, ki prirediteljem prinaša neki strošek. Pokriti je treba, denimo, varovanje in okrepčevalnice, vse to je velik organizacijski zalogaj, ki zahteva določen proračun. Kdor je pripravljen plačati, doživi izjemno razpoloženje v množici, nekomu pa pač bolj ustreza tišina v gozdu. Vsakdo se odloči sam, kaj mu ustreza. Jaz podpiram oboje,« je dejala nekdanja sabljačica.

Aleš Šifrer iz Trzina se je boril sam s seboj med 14 in 17 kilometrom. »Adrenalin me je gnal naprej. In navijači. V takšnem razpoloženju greš preprosto čez sebe,« je dejal »sezonski tekač«, ki spomladi tekaške copate zamenja za kolo.

Najbolj vroče pa je bilo Mateju Golobu, ki je tekel v kostumu lika iz filmov Vojne zvezd. V dolgem črnem plašču in maski čez obraz se je prelevil v Dartha Vaderja v supergah. »Na maratonih po svetu, na katerih sem se preizkusil, se veliko udeležencev odloči za tek v maskah. S svojo hočem k temu dejanju spodbuditi tudi druge,« je povedal.

Za lepo telo in zdrav duh

Nasmejanih obrazov so se v cilju razvrščali tekači na rekreativnem desetkilometrskem teku. Med navijači se je znašel kolesar Jani Brajkovič z otrokoma, s katerima je spodbujal svojo izbranko. »Morda si bom kaj podobnega kdaj omislil tudi jaz, a sem v osnovi grob tekač; nabijam z nogami ob tla. Ker poleg tega še nepravilno doziram čas aktivnosti, imam tretji tekaški dan vnete že vse vezi. Sicer pa mi je ta tekaška zagnanost, ki jo je mogoče opaziti med Slovenci, zelo všeč,« je komentiral športni duh, ki ga je utrdil Ljubljanski maraton.

Dogajanje na trasi je opazovala tudi Eszter Farnady iz Madžarske z otrokoma: »Moje dekle se s tekom ukvarja že desetletje. Ker se je naveličala udeležbe na istih maratonih, je iskala tistega, na katerem še ni bila. Pa smo naredili tridnevni izlet v Ljubljano,« je razkrila.

Tjaša Heindler in Miha Tibaut sta se pripeljala iz Prekmurja: »To je največji maraton v Sloveniji, seveda se je izplačalo priti,« sta dejala v en glas. Od starta do cilja sta tekla skupaj. »Jaz sem tista, ki ji motivacija prej pade in potrebujem moralno podporo. Zanjo pa poskrbi Miha,« je Tjaša hvaležna fantu. Bila sta tri minute hitrejša od postavljenega cilja.

Direktor rokometnega kluba Maribor Branik Andrej Bauman se je pred mesecem dni prvič udeležil tekaške prireditve, spodbuden rezultat pa ga je prepričal za prihod v Ljubljano. »Ljubiteljsko se ukvarjam s tenisom, košarko, nogometom in skvošem, tečem zelo kratek čas,« je dejal. V finišu priprav na LM je dozo povečal; tekel je dva- do trikrat na teden.

Martina Strnad iz Ljubljane je bila navdušena nad množico, ki jo je ponesla do boljšega rezultata, kot si ga je postavila zaradi poškodbe gležnja. Luka Čehovin pa nad tem, da mu je ob krstni udeležbi brez težav uspelo premagati razdaljo: »Prihodnje leto bo cilj opredeljen tudi časovno,« se veseli novega izziva. Aleksandar Ivič iz Škofljice je priznal, da je bilo naporno, a se je izplačalo. »Tečem za lepo telo in zdrav duh,« je poudaril. Navdušil je Črt Kogovšek – včeraj je praznoval osmi rojstni dan –, ki ga je spremljal oče Marko. »V soboto je tekel na šolski preizkušnji, pa si je zaželel še na 10 km dan pozneje,« je o nadobudnem športniku, ki plava, smuča in igra nogomet, povedal oče. »Bilo je ful dobro!« mu je prikimal Črt.

Več žensk kot moških

In prav s takšnimi, kot je Črt, dobivajo prireditelji LM pri svojem delu še večji zagon, saj hočejo tekaško kulturo vcepiti tudi novim rodovom. »Edina skrb je slaba udeležba srednješolcev. Starostna kategorija je problematična, tudi zanimanje šol, da bi pripeljali otroke na prireditev, je slabo, zato se bo treba s tem v prihodnosti še ukvarjati,« ima Gojko Zalokar, direktor LM, pred sabo nov izziv. »Z LM smo spremenili navade tekačev. Zdaj se s tekom ukvarjajo vse leto, ne le v zadnjem trenutku, kakor je bilo v njihovi navadi. Na start se postavijo zares pripravljeni, bolj so disciplinirani. V zadnjih dveh letih je zelo opazno tudi povečanje števila žensk, ki so z desetkilometrskega teka presedlale na 21 km. Tiste, ki nikoli niso tekle, so se začele preizkušati na deset kilometrov. Ženske so po udeležbi prehitele moške. Veseli me, da so v razcvetu skupinske priprave z osebnimi trenerji. Služb v javnem sektorju ni, zato se za takšne poteze odločajo prek društev, klubov, kar se mi zdi odlično,« je Zalokar potegnil črto pod uspešnim koncem tedna, v katerem so našteli več kot 19.000 tekačev.