Tekač, ne nori, začni počasi

11 napak, ki jih utegne zagrešiti tekaški novinec na maratonski razdalji. S kakšno hitrostjo teči?

Objavljeno
03. oktober 2012 11.32
lvi*ljubljana
Po.K., Delo.si
Po.K., Delo.si

Večina maratoncev, ki se prvič spopade s kraljevsko razdaljo, razdaljo, kjer na poti tekaških  kraljev človek lahko izpade tudi dvorni norček, ne ve dobro, kakšen naj bi bil njihov čas na cilju. To je pri debitantih sicer razumljivo, vendarle pa si mora človek vseeno postaviti časovni cilj - če si ga ne, potem ne more vedeti, kako hitro naj premaguje vsak kilometer dne, ki si ga bo zapomnil za vedno.

Ponavadi rekreativni tekači z nekaj staža, tudi če jih zbudimo sredi noči, v hipu vedo, kakšen je njihov najboljši čas na 5- in 10- kilometrski razdalji. In na malem maratonu, če so ga pretekli - in verjetno so ga, če se podajajo na maraton; če ga niso, potem je njihova odločitev za maraton vredna strokovne obravnave... Pri tistih, ki imajo bele obleke in bele kapice. Pa ne prodajajo baklav in sladoleda...

Vendar je najboljši čas, osebni rekord na določeni razdalji, eno, drugo pa je, v kakšnem tempu iste razdalje premagujemo med maraton.

Kako hitro teči?

In potem pride veliko vprašanje, kako hitro teči maraton.

Izkušnja vsakemu tekaču pravi takole: najhitreje lahko tečem na 5 kilometrov. Na 10 kilometrov ne morem teči z isto hitrostjo, kot na polovički. In na 21 kilometrov tudi ne morem teči prvih deset kilometrov v ritmu osebnega rekorda, saj me bo pobralo in ne bom prišel do cilja.

Tako razmišljanje poznajo vsi vsaj malo izkušeni tekači.

Kako hitro torej  torej teči maraton? Avtor tega zapisa, nekdaj, pred resnejšimi športnimi poškodbami, ki so ga odvrnile od teka, občasen ljubiteljski tekač, je imel pri štiridesetih najhitrejši čas na 400 metrov 68 sekund, na en kilometer 3 minute 20 sekund, na 5 kilometrov kar nekaj pod dvajset minut, na deset kilometrov 40 minut in osem sekund in na 21 kilometrov 1.26.05. Najboljši čas na deset kilometrov je dosegel na teku, kjer je postavil osebni rekord v malem maratonu.

Ko se je odpravil na prvi maraton, žal zaradi poškodb s samo 400 kilometri v nogah in nekaj tisoč na kolesu, je tempo zastavil tako, da je prvo polovico pretekel zlagoma v času 1.45, se pravi skoraj dvajset minut slabše od svojega rekorda na pol maratonu, nato pa je v nadaljevanju tempo pospešil in drugo polovico pretekel v času 1.40, se pravi, da je prvih 21 kilometrov pretekel pet minut počasneje kot drugo polovico.

In to bi utegnil biti recept za marsikaterega maratonskega začetnika: če je vaš cilj preteči maraton, vzemite za orientacijo končnega časa, da naj bo vsak od dveh pol maratonov za 20 odstotkov počasnejši kot vaš najhitrejši pol maraton doslej.

Sam bi se priporočenega pravila nekaterih trenerjev, da naj bo tempo maratonskega teka za  10 sekund počasnejši kot je tempo na polovičnem maratonu držal le, če bi bil dobro pripravljen in povsem zdrav in če bi imel do potankosti izdelan načrt pitja vode, športnih napitkov in športne hrane (gelov).

Če ne, bi si rekel, da bom prvo polovico tekel tako počasi, da se bi počutil že malo neumno, na 32. kilometru, ko bi mi postalo jasno, kje sem, pa bi se vprašal, v kakšnem tempu sem sposoben preteči zadnjo desetko. In če se vam zdi, da ste jo brez težav sposobni premagati pet minut slabše, kot je vaš rekord na deset kilometrov, potem: samo podaljšate korak. Uspelo vam bo, kot je meni!

Besedna zveza kot rezultat maratona

Preteči maraton je velika stvar, ki jo dodobra razumemo šele, ko je opravljeno za nami. Besedno zvezo "preteči maraton" je treba razčleniti na "maraton", kar pomeni razdaljo 42 kilometrov, in "preteči", kar pomeni, da vam je to uspelo s tekom. In ko oboje spet združite, imate svoj resnični končni čas. Izražen ne v številkah, pač pa takole: "Pretekel se maraton. Uspelo mi je. Lahko se ponosen nase!"

Končni čas ni pomemben, pomembno je, da skozi cilj pridete toliko pri sebi, da pomahate prijateljem in objamete tiste, ki so vam med vadbo stali ob strani.

Naš nasvet, da  času svojega najhitreje pretečenega pol maratona pomnoženo z dva dodate 20 odstotkov pribitka seštevka, pa bi vas utegnil pripeljati točno tja, kamor želite: na cilj vašega prvega maratona.

Pisca teh vrstic je. 3 ure in 25 minut  je tekel, leta 2000, na prvem, po štetju "nultem" maratonu v Milanu. In, da ne boste mislili, kako pameten je bil - želel si je teči pod štirimi urami, pa mu je potem uspelo za več kot pol ure hitreje.

Jutri pa nadaljujemo, zabavno bo.