Tiskane izdaje
Ljubljana – Za njegovim hrbtom se izzivalci menjajo, Bojan Tokič pa že celo desetletje ostaja prvi adut slovenskega namiznega tenisa na velikih tekmovanjih. Tudi na EP v Schwechatu ne bo nič drugače. Če že sodi v vrh igralcev stare celine, v Avstrijo zagotovo ne bo odšel zgolj na izlet.
Tokič se je na lanskem prvenstvu v Herningu med posamezniki prebil v osmino finala, v dvojicah pa v četrtfinale. Ambiciozen je tudi tokrat. »Pričakovanja so vselej na visoki ravni. Zadnja leta krojim evropski vrh in sem v Schwechatu med nosilci, kar želim potrditi z dobrimi igrami,« pojasnjuje 32-letni Novogoričan, ki je trenutno na svetovni jakostni lestvici 17. najvišje uvrščeni evropski igralec.
A upoštevati velja, da bodo prvenstvo izpustili vsaj trije višje rangirani igralci od njega: Danec Michael Maze, ki okreva po operaciji kolka, domači veteran Werner Schlager (pomanjkanje treninga) in tudi branilec naslova med posamezniki in najtrofejnejši Evropejec na EP Timo Boll, ki preboleva gripo. »Timo me je izločil že na štirih EP. Leta 2002 že v prvem kolu, leta 2007 v četrtfinalu, leto pozneje v osmini finala, predlani pa v polfinalu. Res sem imel smolo, da sem vsakič v žrebu naletel nanj. Letos bomo videli, kaj se da narediti, ko ga ni zraven,« poudarja Tokič.
Primorec v dresu Saarbrückna ni najbolje začel sezone v nemškem prvoligaškem tekmovanju, po treh zaporednih porazih je moštvo nazadnje le zmagalo nad Hagnom. »Res je, v septembru bi si želel kakšno zmago več, a ni odveč poudariti, da so bili tudi tekmeci odlični, denimo 7. igralec sveta Chih-Yuan Chuang in 13. s svetovne lestvice Koki Niva. S formo ni težav, le samozavest se mi je malo porušila,« poudarja prvi slovenski as, ki je avgusta opravil z (močno) konkurenco na ekshibicijskem turnirju v Ostendeju: »Turnir je bil resda bolj revialen, a z močno evropsko udeležbo, ki mi je koristil v pripravljalnem obdobju. Žal sem vse dobro, kar sem naredil v avgustu, septembra pokvaril. A to je priložnost, da oktobra spet popravim.«
Pred dvema letoma je na EP v Gdansku pisal zgodovino in se veselil dveh bronastih odličij. Bo v Schwechatu možno ponoviti tak podvig? »V športu je vse mogoče, nisem pa nikakršen čudežni deček, ki bi kar nosil kolajne z velikih tekmovanj. Pa vseeno imam v žepu že tri odličja z EP. Prepričan sem, da svoje bere še nisem dopolnil. Glede na to, da me čaka še sedem, osem let aktivnega igranja in prav toliko nastopov na EP, sem prepričan, da se bo kakšna priložnost za kolajno še ponudila,« pojasnjuje Tokič, ki na EP ne bo zanemaril niti ekipne zgodbe: »Nikakor, vselej sem ekipo postavljal na prvo mesto. Sem timski igralec. Če pogledate moje ekipne dosežke, boste videli, da lahko v zadnjem desetletju poraze z evropskih in svetovnih prvenstev preštejemo na prste ene roke. Če bi znal tudi zase tako dobro igrati, bi definitivno presegel magično mejo 25. mesta na svetovni lestvici.«
