Tratnik ima najraje kratke klance

Idrija – Jan Tratnik je tipičen Idrijčan. Pravi, da je na evropskem prvenstvu osvojil »kolajna«, kot sklanjajo v domačem kraju, ki mu bo spet na široko odprla vrata v ProTouru, v katerem je bil leta 2011. Kolesarstvo je okusil na vseh ravneh. Bil je zelo dober mladinec, pri 20 letih postal profesionalec, se vrnil v drugorazredno konkurenco, po evropskem naslovu je na poti k eliti.

Nastopanje pri zvezdniškem moštvu Quick Step je bilo leta 2011 za 22-letnega Idrijčana vendarle prehuda izkušnja. »Resnično sem zbral premalo izkušenj za tako visoko raven. Tudi program dirk mi ni ustrezal. Zato sem sem se vrnil h konkurenci mlajših članov, da v Radenski postanem bolj 'jeklen' in se vrnem boljši,« je Tratnik obrazložil, zakaj se je po enoletni belgijski izkušnji vrnil pod okrilje športnega direktorja Andreja Hauptmana, pri katerem je v sebi primerni konkurenci dosegel najboljše rezultate. Med člani ima vknjižene tri zmage – po 1. mestu Po ulicah Kranja 2009 je slavil še dve izjemno prestižni zmagi, na VN Osvoboditve Italije v Rimu za Pokal narodov leta 2009 in seveda na letošnjem EP, ki mu je spet na stežaj odprla vrata največjih klubov.

Menedžer Paul de Gayter, ki skrbi tudi za Toma Boonena in Fabiana Cancellaro, se dogovarja z nekaj klubi, temperamentni Idrijčan pa si želi ekipo podobno italijanskemu Liquigasu. Pravi, da zato, ker ni tako zvenečih imen, kot so v Quick Stepu, pa tudi italijanske dirke mu bolj ustrezajo kot pa belgijsko-nizozemske klasike, na katerih je večinoma kolesaril. »Ravninske dirke ne ustrezajo mojemu kolesarskemu profilu, ki sicer temelji na napadalnosti. Najbolje tekmujem na preizkušnjah, kakršna je Zlata dirka Amstla, kjer je veliko kratkih klancev,« je predstavil želje kolesar, ki je bil med mlajšimi člani četrti Po Flandriji in drugi na Giru delle Regioni.

Tekmeci ga zelo dobro poznajo, saj imajo na vseh dirkah na krmilih zapisano njegovo ime med tistimi, na katere morajo biti posebej pozorni. »Pred EP sem razmišljal, da imam veliko boljše možnosti za uspeh na SP v Limburgu po cestah, kjer poteka Amstlova dirka kot pa na EP na ravninski trasi. Zdaj seveda z veliko nestrpnostjo pričakujem septembrsko prvenstvo,« na krilih zmagoslavja razmišlja o naslednjem cilju. Pred tem ga čaka še nastop na eni največjih amaterskih dirk Tour de l'Avenir.

Sicer pa je Tratnikova kolesarska zgodba zelo zanimiva. Preden se je pri 17 letih odločil za vrtenje pedal, je igral devet let košarko, športno plezal in tekel. Pri 172 cm seveda ni imel veliko možnosti za uspešno kariero košarkarja, na kolo (gorsko) pa se je usedel na nekem šolskem tekmovanju. Nad cestnim kolesarstvom ga je navdušil sosed Borut Božič. »Ko je Borut zaključil oktobra 2007 z dirkanjem, sem se mu pridružil na treningu. Ker nisem imel težav s sledenjem njegovega ritma, me je spodbudil, da sem šel v idrijsko Slogo 1902, pri kateri me je prevzel trener Ivan Poljanec. Potem me je Valter Bonča prepričal, da grem v Novo Gorico in pot v svet kolesarstva se mi je odprla,« je opisal nenavaden začetek kariere.