Tim Gajser: V karanteni sem spoznal veliko novega o sebi

Ljubljana - Tim Gajser si je vzel kar dolg premor od vsega in se kmalu po izbruhu pandemije novega koronavirusa umaknil tudi iz javnega življenja. A zdaj, ko se stvari počasi postavljajo na svoje mesto, se je 23-letni Haložan odprl in vse pogosteje razmišlja o nadaljevanju sezone, v kateri brani naslov svetovnega prvaka v elitnem motokrosističnem razredu MXGP. V intervjuju za Delo je med drugim pozval državne oblasti, naj v težkih časih ne pozabijo na šport, ki je eden ključnih stebrov družbe.
 

Kaj počnete v času, ko ni dirk, pogrešate adrenalin ali uživate v prostem času in druženju z izbranko Špelo?

Prostega časa je veliko več kot prej, treningi potekajo sicer dokaj normalno naprej, bilo pa jih je treba malce prilagoditi. Večinoma se zadržujem doma, okoli hiše urejam stvari. Grem na kolo, s Špelo greva v naravo. Ne pritožujem se, vesel sem, da lahko malo več časa preživim doma, ker sem sicer veliko po svetu s tekmami skoraj vsak vikend in je precej naporno.


 

Kako ohranjate telesno pripravljenost, se je na motorju nabralo že kaj prahu?

Doma imam fitnes in veliko časa preživim v njem. Na motor grem vsaj enkrat na teden, da ohranjam občutek, zato na njem ni prahu. Tudi Špela ima svoj motor, hondo, s katero se že kar dobro vozi.


 

Ste odkrili kaj novega o sebi, kakšen nov hobi, novo osebnostno lastnost, morda razvado?

Kar veliko novega sem odkril o sebi v tem času. Nisem vajen tako počasnega življenjskega ritma. Včasih mi je pošteno dolgčas in ne vem, kam bi se dal. Hobiji so stari. Rad kolesarim v hribe, veliko hodim, tečem. Rad sem v naravi. Da sem se razvadil, ne bi ravno rekel, želim se držati čim več ritualov, ki sem jih imel že prej, kolikor je pač dopuščala karantena.


 

Kaj najbolj pogrešate, če izvzamemo dirkanje?

Pogrešam potovanja, tempo, ki sem ga bil vajen, odkar sem prišel v svetovno prvenstvo.


 

Kdaj pričakujete, da se bo sezona nadaljevala? Informacije iz Rusije za 5. julij niso ravno spodbudne.

Po zadnjem urniku, ki so ga izdali, je štart predviden za 5. julij. Ne vem, če je datum fiksen, ali se bo še kaj spreminjalo. Jaz resnično upam, da je to – to. In da bomo končno začeli. Če sem realen, pa moram priznati, da se bojim, da bo tekmo kar težko izpeljati že tako kmalu.


 

Ko se bo sezona naposled nadaljevala, se vam obeta naporen ritem z dirkami vsak vikend, bo odločilna psihološka ali telesna pripravljenost?

Veliko bo treba nadoknaditi iz tega izgubljenega časa, ko se ni nič dogajalo. Tekmovalci bomo morali biti vrhunsko telesno in psihološko pripravljeni na vse te napore, ki nas čakajo. Brez dvoma ne bo nikomur lahko. Če bo obveljal koledar z osmimi zaporednimi dirkami vsak konec tedna, časa za počitek ne bo, zato bom skušal biti kar najbolje pripravljen. Če si fizično močan, lahko iztisneš iz sebe še nekaj več od konkurentov.


 

Imate kakšne informacije iz Honde? Ste v stiku z moštvom? Obstajajo navodila?

Ves čas sem v stiku z osebjem iz Honde, razpravljamo o stanju. Ne dajejo mi nekih navodil, razen naj se pazim, kar je samoumevno. Ni bilo lahko biti v osami in se držati vseh ukrepov, ampak počasi se stvari obračajo na pravo stran, upam, da bo v kratkem vse spet v bolj normalnih tirnicah.


 

So se vam ukrepi zoper covid-19 v Sloveniji zdeli primerni ali morda pretirani?

Težko rečem, mislim, da je bilo vse skupaj res malce pretirano. Vsak ima sicer svojo razlago. Že v redu, da smo nosili maske in da smo upoštevali razdaljo. Da smo vse zaprli, tudi občine, pa se mi ni zdelo potrebno. Prestrogi ukrepi, če me že vprašate.


 

V kolikšni meri vam v težkih časih pomaga vera?

Sem veren človek, verjamem v boga in to mi pomaga. Menim, da pomaga, kolikor pač verjameš v to, in te lahko naredi še boljšega človeka.
 

Lahko iz vsega tega pride tudi kaj dobrega, denimo zavedanje o naši krhkosti, o nujnosti sožitja z naravo, morda izboljšanju medčloveških odnosov …

Gotovo. Zdaj, ko se je vse nekoliko umirilo, so ljudje začeli uživati v drugih stvareh in drugače gledajo na življenje.
 

Na prvih dveh dirkah ste bili težki bitki z Jeffreyjem Herlingsom, na njegovi mivki ste mu tudi vzeli eno zmago. Ali imata favorita za naslov stike med sabo ali morda z drugimi tekmovalci?

Ne, stikov s tekmeci nimam. Vsak se na svoj način trudi čim bolje pripraviti na tekme. Vsi želimo zmagati, zato si pač ne delimo nasvetov. To je individualni šport, nismo ravno najboljši prijatelji, je pa pomembno, da se spoštujemo. Brez spoštovanja ni dirkanja, ni športa. Če bi bili umazani, kot pravimo, bi bila velika nevarnost poškodb. Tega se vsi zavedamo.


 

Kakšne posledice bi lahko imela kriza na motokros? So manjša netovarniška moštva ogrožena?

Na to vprašanje nimam pravega odgovora. Kriza bo gotovo najbolj udarila po manjših moštvih, sploh tista, ki so zelo zasebno financirana. Pri nas je menda vse normalno, nimam informacij, da bi kaj krčili stroške.
 

V Sloveniji bo hude posledice utrpel tudi šport, verjamete, da bo država znala priskočiti na pomoč tudi njemu?

Upam, da ne bodo pozabili na šport. To je pomembna dejavnost za družbo, športniki zastopamo svoje države, ob naših zmagah igra državna himna. Tega bi se morali vodilni zavedati in sprejeti pametne odločitve.


 

Ste ljubljenec navijačev, kako bo izgledalo dirkanje brez njih, če bo padla takšna odločitev?

Navijači naredijo tekme dosti bolj zanimive in dramatične. Če bomo tekmovali pred praznimi tribunami, bo kar žalostno. Upam, da se to ne bo zgodilo. Če se pa bo, je to vseeno bolje, kot če sploh ni dirk.
 

Kakšen je vaš odnos do e-športa? Bi vi poprijeli za konzolo in bili virtualni Tim Gajser?

V karanteni kar dosti igramo Xbox. Tudi motokros, Fifo. Zdaj je za to več časa. Kar zabavno je, ni pa to prava stvar.


 

Kakšna bi bila razlika za vas, če bi do te pandemije prišlo, ko ste šele začenjali profesionalno pot?

Ne vem, bil bi štiri leta mlajši. Mogoče bi to dojemal drugače. Ne znam si predstavljati. Hvala bogu, da se ni zgodilo takrat, zdaj sem starejši in stvari dojemam malce drugače. Bolj razumno.
 

Kaj bi sporočili armadi svojih navijačev?

Rad bi se jim še enkrat zahvalil. Da navijajo zame, mi sledijo na vseh tekmah. Zaželel bi jim, da ostanejo zdravi, stvari se izboljšujejo, upam, da bomo kmalu spet začeli tekmovati. Sigurno si to želijo tudi vsi moji navijači. Do takrat pa vsi skupaj skušajmo potegniti največ iz življenja z najbližjimi.