Tiskane izdaje
Varna – Slovenski odbojkarji so osnovni cilj na EP v Bolgariji dosegli. Osvojili so tretje mesto v skupini C in se, drugič doslej, prebili v izločilne boje. Niso pa vpisali pričakovanih dveh zmag, temveč zgolj eno, kar zgolj pritrjuje zaklinjanju novega selektorja Andree Gianija, da je smer resda prava, a je pot še dolga in trnova.
Takoj so se našli špekulanti, ki so namigovali na nameren poraz Slovencev v včerajšnjem medsebojnem dvoboju za drugo mesto v skupini z Belgijci. Če bi zmagali, bi se v repasažu za četrtfinale pomerili z Nemci, ki so po izkušnjah iz preteklosti za naše fante eni najmanj ugodnih nasprotnikov med evropskimi velesilami. Toda taktiziranje in preračunavanje gresta povsem navzkriž z Gianijevo filozofijo, da so edini možni imperativ zmage, ne glede na tekmeca in raven tekmovanja (to je dokazal v poletni evropski ligi proti objektivno mnogo slabšim nasprotnikom), zmagoviti značaj pa se gradi šele s konstantnostjo uspehov. In če bi se taktiziranje kratkoročno še izplačalo, se dolgoročno verjetno ne bi – v primeru zmage v repasažu namreč Slovence v četrtfinalu vnovič čakajo svetovni prvaki Poljaki.
Gianijevi fantje so prav v sobotnem dvoboju s Poljsko kljub preveč napakam (ki pa so, roko na srce, »krasile« obe ekipi) pokazali odlično in predvsem skrajno nepopustljivo igro, ki pa jim točkovno ni prinesla ničesar. Celo nasprotno: dve uri in četrt dolg živce parajoč večerni dvoboj jih je psihično in telesno iztrošil, ceno za to pa so plačali 15 ur in pol pozneje proti svežim in spočitim Belgijcem, ki so v soboto že popoldne porabili pol manj časa, da so se sprehodili mimo Belorusov. Včeraj je šlo za obračun dveh zasedb enakega kakovostnega ranga, ki ju ločijo le malenkosti, prav njiju – ob Nizozemski – pa poznavalci uvrščajo med najresnejša kandidata za osmo četrtfinalno mesto. Prvih sedem naj bi jih bilo oddanih že vnaprej Rusom, Poljakom, Italijanom, Francozom, Srbom, Nemcem in (so)gostiteljem Bolgarom.
Z izjemo drugega niza, v katerem so bili Slovenci na parketu mačke, Belgijci pa miši, so bili preostali trije izenačeni in negotovi do zadnje točke. Če bi Gianijeva filozofija vsaj malo obrodila sadove, bi njegovi izbranci osvojili vsaj enega od njih, tako pa se je trikrat ponovil scenarij, pogosto viden in dobro poznan reprezentanci pod prejšnjimi selektorji: ko je bilo treba že doseženo v ključnih trenutkih le še potrditi, se je v glavah pojavil črv dvoma, roke so otrpnile, odločitve so bile neposrečene, akcije pa posejane z napakami. Tedaj se je lahko italijanski strokovnjak na lastne oči prepričal, kako izgleda njegovo moštvo, kadar ne zmore prek miselnosti večnih poražencev.
Zanimivo, Slovenija je izgubila, čeprav se je pri večini odbojkarskih prvin – z izjemo bloka – tehtnica rahlo nagibala na njeno stran. A v vseh treh izenačenih nizih sta odločali po ena ali dve žogi, ki so jih praviloma v svojo korist pospravili Belgijci. Njihov selektor Dominique Baeyens je imel za nameček izjemno srečno roko pri izbiri menjav: tako je sredi tekme močno znižal povprečno višino šesterke na parketu (skoraj 205 cm) z angažmajem Seppeja Baetensa in Pietra Colmana, ki sta bila od Tomasa Rousseauxa in Simona van de Voordeja, ki sta šla na klop, nižja vsak po decimeter, a sta v igro vrnila svežino. Mož odločitve pa je bil rezervni korektor Bram van den Dries, ki je v končnici kar sam razbil tekmece, saj je iz enajstih napadov iztržil kar devet točk.
V slovenski vrsti je točkovno še tretjič izstopal sprejemalec Klemen Čebulj (24), oba srednja blokerja Alen Pajenk in Jan Kozamernik pa nista skupaj prispevala niti enega bloka. »Želja je bila očitna, ni pa bila dovolj. V končnicah smo si privoščili kako napako preveč, tekmecu smo podarili kako žogo preveč, predvsem z začetnim udarcem. Razočarani smo, predali pa se ne bomo,« je strnil vtise kapetan Tine Urnaut. Jutri čaka Slovence repešaž za četrtfinale z Nizozemsko.
