V Krško se podaja s tretjo zmago

Ljubljana – Da imajo spidvejisti zares trdo kožo, je v soboto v »domačem« Gorzowu, kjer domuje njegov poljski klub, najbolj nazorno dokazal serijski slovenski šampion Matej Žagar. Na osmi dirki sezone svetovnega prvenstva, VN Poljske, je namreč potolčen in stisnjenih zob komajda spravil pod streho redni del, nato pa požugal konkurenci in v velikem finalu celo zmagal.

Na prizorišče, na katerem je lani vpisal drugo mesto, premoč pa priznal le domačemu povabljencu Bartoszu Zmarzliku, se 32-letni, v Ljubljani živeči Črnovaščan vselej rad vrača. Oval pozna do zadnjega centimetra, kar je znal vnovič odlično unovčiti. O preboju v polfinale je odločala njegova zadnja vožnja rednega dela. V njej mu je boginja Fortuna najprej obrnila hrbet, takoj zatem mu je poklonila odrešilni poljub. Zapletel se je namreč v grd padec, v katerem sta bila udeležena še Avstralec Jason Doyle in Nicki Pedersen. Skupaj z Dancem se je Žagar znašel na tleh, k sreči pa se je motor od zgornjega dela ograje odbil ravno na tisti del proge, na katerem tedaj ni bilo voznikov. Če bi bil Matej le kak meter stran, je ne bi tako dobro odnesel.

Ni šlo brez prask. Pedersen se je odločil za podrobnejši pregled glave, zato je predčasno zapečatil svoj nastop, medtem ko so člana AMTK Ljubljana sprva odpeljali iz ovala v reševalnem vozilu, a ga bliskovito oskrbeli do te mere, da se je lahko vrnil na ponovljeni štart, vpisal drugo mesto v zadnji vožnji in se na ta račun prebil v polfinale. Tam je premoč priznal le neukrotljivemu ameriškemu lisjaku, 45-letnemu Gregu Hancocku, ki pa se mu je maščeval v finalu, ko ga je pustil za seboj, enako kot tudi vodilnega v skupnem seštevku sezone, Britanca Taija Woffindena, in lanskega zmagovalca Zmarzlika. Tretjič v dobrem letu dni je zadonela Zdravljica, po lanskem Tampereju in letošnji uvodni preizkušnji v Varšavi, ki pa je bila specifična, saj so jo prireditelji zavoljo slabe varnosti prekinili že na polovici.

Na podelitvi priznanj je Žagarja še preplavljal adrenalin, zato bolečine ni čutil, nato ga je spet zadelo. »Od bolečin se nisem bil sposoben veseliti, kot bi bilo potrebno, preventivno bo treba še na pregled, saj me bolečina v dimljah pošteno skrbi,« je kmalu po dirki z glavo zmajeval najboljši slovenski spidvejist, ki je v skupnem seštevku napredoval na četrto mesto, za drugouvrščenim Pedersenom pa zaostaja pičle štiri točke. »Pri spidveju moraš enostavno imeti pri padcih srečo. Mene je tokrat spremljala, zahvalo pa sem dolžan ekipi, ki je do polfinala prestavila moj najboljši agregat v delujoč motocikel, saj sem prvega pri padcu popolnoma uničil,« je pripomnil Žagar, ki si lepše generalke pred enim od vrhuncev sezone, domačo preizkušnjo čez dva tedna v Krškem, ni mogel zamisliti niti po najbolj idealnem scenariju. »Če je Gorzow proga, ki jo najbolje poznam, pa je moje srce v Sloveniji in upam, da bo tudi ta uspeh pripomogel k resnično polnemu štadionu Matije Gubca.«